Sopotnica Helena o Kolumbijskem vrtiljaku z odhodom 8. november
Hmmmm …. kako strniti vtise iz tako raznolikega in pisanega potovanja, kot je Kolumbijski vrtiljak, v nekaj kratkih stavkov? Nemogoče! Že samo za to, da se doživetja, slike, ljudje, ki smo jih srečali na poti, vsaj malo usedejo v spomin in se zložijo v smiselno celoto, je teden dni, kolikor je minilo od našega povratka domov, premalo.
To potovanje vsekakor ni za vsakogar. Če imaš raje udobje petzvezdičnih resortov, hotelske jedilnice, v katerih se mize šibijo pod »tonami« samopostrežnih obrokov, visoke steklene nebotičnike in asfaltirane štiripasovnice, potem Kolumbija zagotovo ni zate.
Kdor pa si želi pristnega stika z najprijaznejšimi domačini, kar si jih srce lahko zaželi, bleščeče belih nasmehov otrok, ki na peščenih plažah Pacifika igrajo nogomet med improviziranimi goli, medtem ko se za njimi podi nešteto psov, ki prav tako ne pripadajo nikomur, pa je zanje vendarle lepo poskrbljeno in so izjemno prijazni, pisanih arar, ki svobodno preletavajo sinje modro nebo nad karibsko plažo, mest in vasic z bogato preteklostjo in upanjem v lepšo prihodnost, narave, ki je še vedno tako zelo divja in neokrnjena, da te stisne pri srcu od lepega … kdor si želi vsega tega, se mora vsekakor odpraviti na to pot. In biti ob tem pripravljen na številne prigode in nezgode, iz katerih se rodijo najlepši spomini. Tisti, ki nas bodo greli še čez desetletja, saj nam jih nihče ne more vzeti.
Če bi želela izpostaviti samo tri ali štiri glavne atrakcije, ki so me najbolj pritegnile, je to nemogoče. Na tem potovanju je resnično vsak dan posebno doživetje. Pa naj gre za spoznavanje s prestolnico Bogoto, občudovanje mogočnih kipov v San Augustinu, opazovanje mističnih voščenih palm, ki se dvigajo 70 metrov visoko iz meglic, šamanovo pripoved ob ognju, vožnjo z willysi med nasadi kave, najbolj barvita mesteca, kot je Guatape, fantastične grafite v Komuni 13, noro nočno življenje v Medellinu, nepozabne vtise s tržnice v Cartageni, opazovanje svetlečega planktona na Pacifiku, plavanje med mangrovami ali prijateljevanje z opicami v narodnem parku Tayrona in opazovanje neopisljivo lepega zvezdnatega neba pod palmo, ob šumenju morja, na karibski obali. In sploh se nisem dotaknila vsega. Omenila sem morda le desetino vsega, kar smo doživeli na poti.
Posebej želim izpostaviti našega vodnika Iztoka Merviča. Vsakdo, ki je že kdaj potoval organizirano, ve, kako pomemben kamenček v mozaiku doživetij je dober vodnik. In z Iztokom ne moreš zgrešiti. Resnično odličen poznavalec Latinske Amerike, ljudi, njihovih navad, zgodovine in geografije. Pa tudi poln uporabnih nasvetov – kje spiti dobro kavo, kam iti jest, kje se splača nakupovati in kje samo sedeti in uživati v razgledu pa tudi, kje spiti najboljši moder koktejl, v katerem so skoraj vsi prebivalci morskega sveta, četudi ta ni ravno najcenejši. Skratka, Iztok je zakon! 😊
Vsakemu, ki bo na pot odšel odprtega srca in uma, se bo Kolumbija zagotovo vtisnila v spomin kot dežela prekrasne, neokrnjene narave, ki je turisti še nis(m)o preplavili in okupirali, prijaznih ljudi, odličnega ruma, kave in čokolade, luknjastih cest, ki so avantura zase in številnih drugih smaragdov, ki jih mora odkriti vsak sam. To je vsekakor potovanje, ki ostane za celo življenje.
