29. March, 2010   Bližnji Vzhod, Člani pišejo, Jordanija  

Štosi o Tafilčanih

 

Štosi o Tafilčanih

Tako kot imamo Slovenci štose o nas Gorenjcih, imajo Jordanci štose o Tafilčanih. To so prebivalci male gorske vasi Tafila blizu naravnega parka Dana.

  • Je šel Tafilčan kupovat nov avto v Aman. Ko kupi pravo mrcino, se usede v avto in odpelje. Med vožnjo ugotovi, da ima novi avtomobil tudi radio. Prižge ga in iz radijskega sprejemnika se zasliši glas: ”Poslušate prvi program radia Aman”. Med vožnjo po mestu Tafilčan navdušen nad nakupom posluša radijski program, nato pa se ga naveliča.

Začne premikati gumb in iskati novo postajo. Najde tisto, kar mu je všeč in posluša izbrano. Iz radijskega sprejemnika se oglasi nov glas: ”Poslušate radio BBC, direktno iz Londona. Na vrsti so poročila”.
V tistem trenutku se Tafilčan ustavi in ne more verjeti svojim ušesom: ‘kaj?! Direktno iz Londona? Pa ne da sem že v Londonu? Vau, moj nov avto je pa res hiter, ko strela!’

  • Nekoč je neki Tafilčan želel postati kmet. Ker ni vedel, kako lahko postane kmet, se odloči da bo šel po nekaj nasvetov h bogatemu kmetovalcu v dolini. Pride tja in pravi kmetu:

– ‘Rad bi postal kmet, pa ne vem kako. Imaš kakšen nasvet?’
– ‘Od kod pa si’, ga vpraša kmet.
– ‘Iz bližnje vasi Tafila’.
– ‘Aaa’, reče kmet, ‘no ti bom razložil. Najprej potrebuješ en velik kos zemlje, ki ga preorješ v njivo. Nato vzemi deset kilogramov sladkorja in ga lepo enakomerno porazdeli po njivi. Vse skupaj dobro zalij in počakaj dva tedna, da zrastejo male krave. Tako boš imel njivo in krave in boš postal kmet’.
– Tafilčan res vesel odide domov in domačim sporoči novico, kako preprosto je postati kmet. Kos zemlje za hišo preuredijo v njivo, pazljivo posejejo sladkor, skrbno zalijejo in nato čakajo. In čakajo in čakajo. Čez dva tedna odidejo na njivo in opazijo, da je tam, kjer so posejali sladkor polno mravelj. Veseli se spogledajo in si rečejo: ‘joj kako so kravice luštne, ko so še čisto majhne.’
Če je res kaj na tem, kar pravijo vici na račun Tafilčanov, presodite sami. So namreč vedno izredno veseli vsakogar, ki jih obišče v njihovi odmaknjeni vasici.
Nina in Marijana