Sillustani – Peru
s preteklimi zgodbami, vsebinami, spomini, zapisi vsakega posameznika. Ravno zato, nek arheolog doživi ta čaroben kraj verjetno povsem drugače kot naključen posameznik, popotnik, ki si vzame čas in postane za trenutek.Dobrih 30 km pred mestecem Puno, ki leži ob Titicaci, se povzpnemo na vzpetino in pred nami se odpre lesketajoče se jezerce Umayo. Na obrežju zagledamo čudno posejane cilindrične stolpe, zgrajene iz več blokov kamna. Le kaj predstavljajo? Gotovo nekaj posebnega, saj oddajajo neverjetno energijo. Preko kamnitih tal ter visoke, lanene trave, se povzpnemo do najvišjega stolpa. Bloki kamnov se stikajo skupaj kot kamenčki v mozaiku.
Arheologi pravijo, da tu stoji predinkovska nekropola. Poleg ljudstva Colla, ki je nekoč dominiralo na tem območju in tu pokopavalo svoje svečenike in ostale predstavnike 
višjih slojev, naj bi ta kraj uporabljali tudi Inki. Grobovi, ki so grajeni stolpom podobnim strukturam, se imenujejo „Chullpas“. Predstavljali naj bi povezavo med življenjem in smrtjo.
„Tiene un sol, porfavor?“, zmotita našo odmaknjenost deček in deklica, ko si vsak od nas išče svoj kamen, svoj odmaknjen kotiček in opazuje, kako sonce počasi barva nebo v oranžne odtenke. Ne glede na to, čemu je bil ta kraj v resnici namenjen, nekaj zagotovo lahko rečem. Sillustani oddaja res neverjetno energijo. Občutek, da čas in prostor lebdita v zraku. Vsakdanje misli se izgubijo v pokrajini in padejo globoko pod gladino jezera. Kot bi se čas ustavil …
