Odkrivanje sveta s pomočjo razglednic

 
Kdaj natančno sem začel z zbiranjem prvih razglednic se ne spomnim, vsekakor pa je šlo za tiste posamezne primerke, ko si na izletu ali počitnicah in kupiš kakšno razglednico, kar tako za spomin, in jo doma pospraviš v predal, čez nekaj dni pa nanjo pozabiš do prvega čiščenja sobe. V primeru, da imaš srečo in tudi prijatelji počnejo isto, lahko na enostaven način prideš do številnih zanimivih razglednic iz bolj ali manj oddaljenih dežel.
Nek večji preskok, oziroma bolje rečeno preboj, se mi je zgodil pred 3 leti, ko sem čisto po naključju med iskanjem popolnoma druge stvari kot so razglednice našel spletno stran, ki je v prvi vrsti namenjena prav izmenjavi razglednic preko navadne pošte, delujočo po sistemu »danes ti pošlješ razglednico neznancu na en konec sveta in jutri boš dobil razglednico od nekoga, ki ga ne poznaš z drugega konca sveta«, vse z namenom spodbujanja te počasi izginjajoče kulture komunikacije. Sprva sem bil do omenjene spletne strani nekoliko zadržan, ko pa sem videl da stvar resnično deluje in sem začel na dom prejemati razglednice iz krajev, za katere sem slišal prvič, in iz držav, ki sem jih do tedaj občudoval zgolj po televiziji, sem priložnost zajel z veliko žlico in resno začel z zbiranjem. Sprva sem se posluževal zgolj uradnih menjav, kmalu pa sem prišel do spoznanja da bo potrebno za dosego mojega cilja, ki je bil imeti razglednico iz določenih držav in krajev, ki so mi nekaj pomenili, začeti tudi z neuradnimi menjavami. Ker je ta oblika nekoliko bolj tvegana (ni 100% da boš dobil za kar si menjal) je bilo nekaj negotovosti, ki pa je kmalu izginila, saj se zaveš da nisi in ne boš edini, ki ga bo kdo prinesel naokrog. Poleg omenjene spletne strani sem svoj hobi uspel vključiti tudi v dogajanje na nekaj družabnih portalih in straneh in tako ponovno prišel do nekaj zanimivih kosov. Sčasoma si posameznik ustvari neko bazo kontaktov, na forumih dobiš status zanesljivega »trgovca« in tako lažje pride do menjav.
Sam na razglednice nikoli nisem in še vedno ne gledam zgolj kot na kos papirja s sličicami, pač pa so zame podobno kot turistično vodič, ki ti da idejo kje in kaj obiskati. Postale so sredstvo potovanja v dežele v vsem planetu, ki jih morda nikoli ne bom obiskal ali pa me pot tja še čaka, pa čeprav me tja odnesejo zgolj v mislih. Ene zadnjih razglednic, ki so me vsaj v mislih ponesle tja daleč na vzhod, v kraje prvih civilizacij, trgovskih mest in starih kultur, so bile tudi razglednice Agencije Oskar, ki so mi jih prijazno podarili. Priznam, da nisem vedel kaj pričakovati, saj sem za njihove razglednice slišal od kolegice, vendar mi je že bežen pogled na njihov katalog potovanj razkril, da to ne bodo navadne razglednice, ampak razglednice z dušo, ki pokažejo tisto pristnost dežele, ko lahko kraj na sliki začutiš in se v mislih tam znajdeš. Razglednice Agencije Oskar so me zelo navdušile (nekaj jih je tudi na sliki spodaj) in že, če navdušijo človeka, kako ga mora šele pravo potovanje z Oskarjem.
Poleg razglednic iz tujine imam v svoji zbirki, ki šteje že okrog 1500 kosov, kar je za čas zbiranja veliko, gledano in primerjano s širšim okoljem pa zelo malo, tudi precej razglednic iz Slovenije. Glavni dejavnik za aktivno ukvarjanje z njimi je bila lanska 20. letnica neodvisnosti in vprašanje samemu sebi do kolikšne mere sploh poznam deželo v kateri živim. Kmalu sem prišel do spoznanja da precej manj kot sem mislil in da poleg velikih mest in znamenitosti obstajajo tudi manjši, manj izpostavljeni kraji, ki skrivajo marsikaj zanimivega. V dobrem letu in pol sem tako s pomočjo menjav, prijateljev, nakupov, izletov in prej omenjenih razglednic iz predalov prepotoval že dobršen del Slovenije, ki iskreno povedano, sploh ni tako majhna in nezanimiva. Če ne drugega ima vsaka vas unikatno cerkev, vsako starejše mesto posebno staro mestno jedro in vsepovsod so številni ostanki preteklosti. Zbirka razglednic Slovenije in njenih krajev ter znamenitosti mi je dala misliti ali Slovenci sploh znamo spoštovati svojo kulturo, svoje posebnosti … navsezadnje ni veliko dežel na svetu, ki bi ležale na stičišču štirih jezikovnih skupin, treh geografskih enot, na križišču migracij narodov in plemen ter z vsemi naravnimi elementi kot jih imajo večje dežele. Slovenija je zame svet v malem, eden od redkih krajev na svetu kjer se lahko v obdobju nekaj ur kopaš v morju, povzpneš v visokogorje in pot zaključiš na idilični ravnini.
Kristijan R.