20. marec, 2013   Agencija Oskar, Iran, Vodniki  

O IRANSKI DUŠI

 

O IRANSKI DUŠI

Kjer razum samo prepreke vidi, ljubezen najde skrivno pot … Rumi

Mehka kot mah, lahka kot pero, pisana kot mavrica, čarobna kot nota, sladka
kot baklava,  trpežna in močna kot jeklo je iranska duša. Verjetno je ravno ta tista čarovnija, ki me vedno znova prinese v deželo Irank in Irancev. Iranski prebivalci v svojih raznobarvnih etničnih koreninah in verskih skupnostih si delijo ta poseben čar. So stvari, ki jih ni možno racionalno razumeti, jih pa lahko čutiš in iranska duša je ena takih.
Na potovanju po Iranu te iranska duša začara. Domačinke in domačini so verjetno eden najbolj gostoljubnih narodov na svetu in to lahko začuti popotnik na vsakem koraku. Radovedno te opazujejo in s teboj takoj želijo navezati stik. Zanima jih od kod prihajaš, kako živiš, kaj si misliš o njihovi deželi, a to je le kaplja v morje. Kadarkoli gledaš okrog sebe rahlo zmeden, ker ne najdeš določene destinacije, bo vedno nekdo pristopil k tebi v želji, da ti pomaga po najboljših močeh. A tudi to je samo delček iranske radodarnosti, solidarnosti in želje po tem, da popotniku pomagajo in ga spoznajo.
Povabilo na obisk pa je nekaj najbolj običajnega tako v velikih mestih, kot v najbolj zakotnih vasicah na koncu sveta. In tu se šele razkrije prava iranska duša. Ko ti domačini odprejo domača vrata, ti pokažejo pot do svoje duše. Nežna, gostoljubna, ljubeča, zvedava, spogledljiva, nasmejana, zasanjana duša te gleda skozi lesketajoče oči in širen nasmeh. Iranci vedo, da najpomembnejših stvari v življenju ni možno kupiti, da so neprecenljive, nikoli pa niso bili in ne bodo skopušni z radodarnostjo, smehom, veseljem do življenja in navdušenjem nad njim.
Iranska duša je kot blatna puščavska arhitektura; odporna na vročino, na mraz, na potres in vse vrste zavojevalcev, ki so osvojili staro Perzijo. Če pa se že zgodi, da jo kaj prizadene, poruši in uniči, je nikoli ne bo porušilo do temeljev. Ni je možno uničiti ali izkoreniniti saj ni otipljiva in je več kot samo materija. Kot Bamsko utrdbo jo bodo domačini oživeli, obnovili ter negovali z veliko potrpljenja, truda in vztrajnosti. Iranska duša je močna kolikor je krhka in neuničljiva kolikor je ljubeča. Spoznati del nje je verjetno največji zaklad za nekoga, ki potuje po Iranu. Ni je možno kupiti jo pa lahko nosiš s seboj v srcu kamorkoli greš.
 
Ana Marija Grbanović