Maroški kalejdoskop, Uvajalni kalejdoskop
MARAKEŠ
Prav prijetno se namestim na sedežu, noč je, po avtobusu se razlega prijetna berberska glasba. Za nami je najvišja točka naše poti – prelaz Tichi Tichka. Zelo žal mi je, da ga nismo videli podnevi. Vendar so novembrski dnevi kratki … le ustavili smo se, naredili nekaj posnetkov, začutili oster gorski zrak in zaslutili mogočne gore naokoli in takoj nazaj na avtobus …
Krasen dan je za nami, premišljujem … čudovita vasica Aid Bennhadou, 
reka Draa … hoja po sanjski pokrajini, nasadi palm in vrtnic … oči se mi zapirajo, nikakor jih ne morem več odpreti, počasi drsim v sanje …, ko …
»In zdaj nam bo Daša predstavila svoj pogled na Marakeš, ki nas čaka jutri …« o, groza ! Senadov glas me v eni sekundi predrami! Nekaj je narobe! Nisva bila domenjena za Marakeš, vsa svoja predavanja in prispevke sem že predstavila … sem se zmotila? Sem kaj pozabila? Zamešala? Obupano dajem signale Senadu, ki še kar govori v mikrofon in se mi prijazno in nedolžno smehlja …
»No, Daša, izvoli !«
Že držim v rokah mikrofon. Kaj pa morem? …
» Marakeš bo naše zadnje mesto na našem potovanju po Maroku. Veliko je in zanimivo, krasen bazar ima in kar nekaj zanimivosti, ki naj ostanejo skrivnost. Tudi zgodovino bomo spoznali jutri, ker smo danes utrujeni … Imeli bomo tudi končno celo popoldne časa za nakupe in barantanje, pa tudi za kakšno dobro kavico se ga bo našlo …
Mrzlično premišljujem, kaj koristnega in pametnega bi lahko rekla, pa se nikakor ne morem spomniti.
»Torej, jutri se bomo izgubljali v labirintu mesta, ki je dalo ime Maroku, navdušeni boste nad čudovitim vrtom slavnega modnega kreatorja Ivesa Saint Laurenta, videli boste žive kobre in jedli … (kaj je že rekel Senad prvi dan ???) … polžjo juhico…«
Skoraj si ne upam pogledati potnikov … Niti enega uporabnega podatka nisem povedala. Pa jih le pogledam … Saj ne boste verjeli! Poslušali so me.
Senad se nasmeji in mi vzame mikrofon.
» NO, zdaj pa moram povedati, da za Marakeš z Dašo nisva bila domenjena … malo sem jo hotel preizkusiti, kako se bo znašla. In se je, kajne?«
Vsi se smejimo, jaz pa zares zdrknem v prijetne, barvite in dišeče maroške sanje …!
Daša
