Maroko – kraj za nakupe??
Predzadnji dan v Maroku, dan za nakupe. Se vam kdaj zgodi, da imate dan, ko bi cel dan z užitkom hodili po trgovinah, pomerjali oblačila in veselo zapravljali, spet drug dan pa vam postane slabo, ko že pomislite na shopping? Za mene je bil ta dan v Marakešu na žalost slednji… Celo pot sem bila vzdržna pri nakupih, ker je Marakeš res najboljši kraj za tovrstni šport. Ampak ne danes… Vroče, 35 stopinj, gneča… Ampak, kar se mora, se mora!
Odpravim se na tržnico ali po arabsko – suk. Na tisoče malih trgovinic z več ali manj isto robo. V mislih si ponavljam, kako bom našla prijetno malo trgovinico, kjer bom dobila vse na enem mestu. Zagledam srajčko, ki mi je všeč. Mlad prodajalec, kasneje izvem, da mu je ime Mohamed, me že prijazno vabi v svojo 3 x 2 metra veliko trgovinico, naj si ogledam še preostalo ponudbo. Medtem ko pomerjam oblačila, skoči Mohamed po metin čaj, ki mu pravijo kar maroški viski. Izberem si par stvari, Mohamed pa skoči do sosednje trgovine po druge modele in barve. Zaželim si še eno majico – ni problema, čez par minut jo imam. Kaj pa cena, poskušam?
Počasi, mi pravi, spijva najprej čaj… V trgovini se ustavi ženska, ki plete košare, in čeprav je ne potrebujem, je ena res čudovita; ročno pletena, oblečena v čipko… Čeprav je brez ročajev, ni problem. Mohamed odhiti in čez 10 minut ima tudi moja košarica ročaje. Po uri in pol se začne barantanje: dol, gor, dol, gor… Mohamed je precej nepopustljiv. Preračunavam v evre, še vedno mnogo ceneje kot pri nas. Na koncu popustim. Konec koncev imam veliko lepih stvari in daril, pa še vse na enem mestu 🙂 Poslovim se od Mohameda in se odpravim nazaj na trg, kjer se že začenjajo priprave na večerni šov. Za pičlih 30 centov si privoščim sveže stisnjen pomarančni sok, nakupim še nekaj dateljnov in oreškov ter se odpravim proti zbirnemu mestu. Očitno se lahko tudi negativno razpoloženje do nakupov v Marakešu kaj hitro spremeni… Alenka
