Londonska dogodivščina
Piše: Nina Kršič
Vrvež velemesta me vleče in odločim se za potovanje v London. Vožnja po levi strani, najstarejši metro sistem na svetu in Greenwiški poldnevnik me vabijo na obisk. Odpravim se do domačega letališča in že sem v zraku, na poti v London.
Pristanem na najbolj poseljenem otoku v Evropi. Ulice so polne ljudi, v zraku vonj fish & chipsa, značilne angleške jedi. S svojim zvonjenjem v Elizabetinem stolpu me pozdravi Big Ben, stari znanec, ki mi vedno izkaže dobrodošlico v mestu.
London, mesto, ki se nikoli ne ustavi, šteje več kot devet milijonov prebivalcev. Čudim se raznolikosti in sprejemanju tujcev v mestu, saj je prav vsak dobrodošel.
Danes me zanima trdnjava Tower. Velja za trdnjavo z največ duhovi in prikaznimi v Angliji, saj je njena zgodovina precej krvava in kruta. V ječi je bilo veliko ljudi mučenih in ubitih nasilne smrti.
Najbolj znana prikazen je Anne Boleyn, videlo naj bi jo več obiskovalcev. Anne je bila žena kralja Henrika VIII. V triletnem zakonu se jima je rodila hči Elizabeta I., vendar si je kralj neznansko želel sina, ki pa ga Anne ni uspelo roditi. Doživela je tri spontane splave, Henrik VIII. pa si je nato omislil ljubico Jane Seymur. Zaradi nove ljubezni je obsodil svojo ženo Anne na smrt in jo dal obglaviti. Žalosten duh Anne s svojo glavo v roki tako še vedno tava po trdnjavi in išče svojega nezvestega moža.
Trdnjava je bila dolga leta tudi mesto kraljeve menažerije. V preteklih letih so v njej hranili izjemno veliko različnih živali, od katerih je bila večina podarjena angleški kraljevi družini v znak prijateljstva, zvestobe ali spoštovanja. V menažeriji so bivali leopardi, afriški slon, levi, tigri, in celo orli. Ni treba veliko, da si lahko predstavljamo, da so bila življenja teh živali grozljiva in da so mnoge umrle nesrečne in mučne smrti. Ne gre za to, da so nujno želeli biti kruti; vendar dobro počutje živali v času, ko so bila še človeška življenja tako malo vredna, ni bilo prioriteta.
Leta 1251 je Henrik III. prejel nenavadno darilo, severnega medveda. Medved je bil dar norveškega kralja Haakona Mladega in mnogi verjamejo, da se je duh medveda vrnil iz groba, in sicer v znak maščevanja.
Z duhom medveda se je v letu 1816 zgodil nenavaden incident. Stražar v službi je v sobi s kronskimi dragulji slišal nenavaden trušč. Pripravil je svoje orožje in se odpravil na ogled. Opazil je ogromno figuro medveda, ki se je sprehajala po sobi s kronskimi dragulji. Ko je dvignil svoj bajonet, da bi udaril po bitju, je zgrožen ugotovil, da je njegovo orožje šlo naravnost skozenj in se zagozdilo v vratih za njim. Prestrašen se je zgrudil na tla in ko so ga končno našli, znakov srhljivega medveda ni bilo nikjer. Mrmrajočega stražarja so odnesli v stražarnico, da bi ga pregledal zdravnik. Preverili so tudi njegovo mentalno zdravje, a so njegovi bližnji zagotovili, da je bil pred incidentom popolnoma v redu in dobre volje. Zdravnik, ki so ga poklicali, je zavrnil vse pomisleke, denimo, da bi stražar v službi pil, fizičnih poškodb pa moški tudi ni imel. Stražar si po tem incidentu ni nikoli več opomogel, uspelo mu je le skromno pripovedovati, kaj je videl. Žal je kmalu zatem umrl in zdi se, kot da je umrl od strahu.
V trdnjavi pričajo tudi o mnogih drugih prikaznih, v ječah in na dvorišču trdnjave pa se lahko sliši otroški smeh, rožljanje z verigami in krike jetnikov. Mnogi opaženi duhovi so brez glave, saj je bil to najpogostejši način, s katerim so jetnike ubili.
V trdnjavi hranijo tudi kronske dragulje. To je kolekcija ceremonialnih predmetov, ki se jih uporablja pri kronanju novega monarha. Gre za zelo varovane predmete, poskus ropa pa se je zgodil le enkrat. Polkovnik Thomas Blood in njegovi sostorilci so zvezali oskrbnika, izklopili alarm in skoraj imeli državno krono v roki, ko se je pojavil oskrbnikov sin in sprožil alarm.
Med kolekcijo draguljev se nahaja tudi najbolj znan diamant, Koh-i-Noor. Njegov izvor je neznan, gre za največji rezani diamant na svetu, ki ima kar 186 karatov.
Ime Koh-i-Noor v perzijščini pomeni gora luči, zgodba o prekletstvu diamanta pa izhaja že iz leta 1306, ko zasledimo prvi zapis o najdbi tega diamanta. V hindujščini zapisano besedilo je svarilo morebitne nove lastnike z besedami: »Tisti, ki ima ta diamant, bo lastnik sveta, a bo tudi poznal vse njegove nesreče. Samo Bog ali ženska ga lahko nosita nekaznovano.«
Zamenjal je že mnogo lastnikov, končal pa je na nadlahtni zapestnici kraljice Viktorije. Kraljica se je zavedala, kakšno nesrečo lahko prinese moškim vladarjem, zato je v oporoki napisala, da ga lahko, če bo prestolonaslednik moški, nosi le njegova žena.
Trdnjava Tower ponuja še mnogo drugih zanimivosti, zaradi katerih vam ogled toplo priporočam!
London nas s svojimi znamenitostmi vabi na obisk vse leto.
