Vsako mesto v Andaluziji je nekaj posebnega; vsako ponuja skrite jagode, ki čakajo, da jih trgamo in v njih uživamo. Tudi Ronda ni izjema. Ronda spada v sklop belih vasic, ki kraljujejo nad sredozemsko obalo. Vse imajo enoten izgled – bele fasade, rdeče strehe, eno ali več cerkva, na najvišjem vrhu pa kraljuje mavrska utrdba.
Ronda pravzaprav ni vasica, je mesto, saj v njem živi kar 36.000 prebivalcev. Razdeljena je na novo in staro mestno jedro, kateri so v 18. stoletju povezali z mostom, ki dela mesto slavno. 100 metrov visok most je navduševal tudi pisatelje v preteklosti. Med njimi Ernesta Hemingwaya, ki v knjigi Komu zvoni opisuje dogodke v sicer izmišljeni vasi, ko so pristaše fašistov zmetali iz mostu v globino.
Spektakularna lega nad reko Guadalevin je za Rondo kar narcistična, saj se lahko ogleduje z vseh koncev. Od kjer jo pogledaš, jo vidiš, Rondo. Lokalni pregovor pravi: v Rondi je ogromno pogledov na Rondo. Kamorkoli se postaviš, naj bo naš pogled še tako nevešč, ne bomo mogli uiti navdušenju in obenem kontrastu strahospoštovanja do veličastne globine.
In še nekaj. V Rondi ni nikoli dovolj časa. In tako je bilo tudi tokrat. Zvečer, ko smo prišli, je bil prijeten vrvež na ulici. Imeli smo občutek, da so vsi prebivalci zunaj na sprehodu. In naš hotel je bil sredi tega vrveža, v samem novem centru mesta. Do večerje smo imeli prosto, da smo lahko uživali večerni vrvež, po večerji pa smo se odpravili na sprehod v stari del. Ta del mi je najljubši, večerni sprehod. Zvečer mesta navadno zažarijo v čarobnih lučeh in pokažejo popolnoma drugo podobo, kot čez dan. Večeri so vedno čarobni.
Ker sama neskončno uživam v teh nočnih sprehodih navadno ni potrebno veliko, da prepričam tudi sopotnike. Ura je bila že blizu desete zvečer in glavna ulica je bila sedaj popolnoma prazna. Življenje se je preselilo v bare in restavracije. Ja, tile Španci res znajo uživat življenje s polno žlico. Čez dan v službi, zvečer pa s prijatelji ven na klepet, večerjo in kozarček ali več dobre kapljice. Sicer je naslednji dan potrebno vstati in iti v službo, vendar danes o tem ne bomo razmišljali. To je jutri, manjana pravijo Španci, bo že nekako.
Mimo dvorane za bikoborbe zavijemo proti mostu in že se znajdemo ob visoki kovinski ograji. Most je lepo osvetljen, pa ne samo most, celotna soteska pod njim. Sliši se samo vzklikanje sopotnikov, saj ko zagledaš prizor, besede enostavno ne morejo ven, da bi izrazile veličastnost prizora. Ja, Ronde se kljub temu, da sem bila že velikokrat tukaj, nikoli ne naveličam. Vedno odkrijem kaj novega, kak sladkorček za naslednjo skupino. Pogledamo si obe strani soteske in sopotniki že sprašujejo: ‘A sedaj pa v hotel?’ Seveda, če ste utrujeni nazaj v hotel, vendar …tamle nas čaka še eno presenečenje. In že pohajkujemo naprej po ozkih, osvetljenih, simpatičnih ulicah. Kar naenkrat se znajdemo pred mestno cerkvijo z zanimivim zvonikom, ki sploh ni videti kot zvonik. Sopotniki pa že vzklikajo: ‘Izgleda kot minaret!’ In res je, nekdanji minaret je postal cerkveni zvonik, mošejo pa so podrli in preuredili v cerkev.
Čas je, da se vrnemo v hotel. Pokažem še ulico nočnega življenja z lokalčki in restavracijami in potem odvijugamo proti našemu hotelu.
Verjetno boste tako kot sopotniki pomislili, da je naslednji dan brez pomena si ogledovati mesto, ker smo videli že vse. Ne, ne, to je popolna zmota. Jutranja svetloba ponuja razgled daleč na okolico z rondskim pogorjem v ozadju. Sprehod po stopnicah v dolino pa pokaže most v vsej njegovi veličastnosti.
In da ne pozabimo jutranje kavice v enem od lokalčkov na ulici sredi vrveža. Tu imaš občutek, čeprav je delovni dan, da delajo samo natakarji in prodajalci.
Kaj kupujemo v Rondi? Domače izdelke. Ronda leži sredi oljčnih nasadov in tu stiskajo odlična olja. Pridelujejo tudi zelo okusen domač sir (kozji, ovčji ali kravji), razne salame in – kot krona vsega – figov kruh. Suhe fige zmeljejo, začinijo z raznimi začimbami (klinčki, cimet, janeževa zvezda …), dodajo mandlje ali kake druge oreščke in izdaten zalogaj je pripravljen, da ga vzamemo s seboj. Njam. Če imajo tisti doma srečo in če ne boste vsega pohrustali že v Španiji, boste morda obdarili z njim sorodnike in znance. 🙂
Čarobni pogledi Ronde za vas …
Breda Dular
