Kitajski biseri – prvi del
Piše: Boštjan Cigoj
Kitajska je dežela, ki za marsikoga ni na prvem mestu potovalnih želja, saj poročanja o strogem nadzoru in diktaturi komunistične partije hitro vzbudijo občutek strahu in nelagodja. Odločitev za potovanje po tej prostrani deželi je tesno povezana s soočenjem z lastnimi strahovi in predsodki, saj nas močno sili iz cone udobja. Ko popotnik enkrat le prispe na Kitajsko, pa se večina teh predsodkov in strahov hitro razblini. Tako se nas je trideset nadebudnežev dopoldan 26. maja odpravilo na pot in preko Zagreba in Dohe poletelo proti Pekingu.
Peking nas je najprej pozdravil z moderno arhitekturo, ki ni niti najmanj kazala podobe zgodovinske prestolnice. S slednjo smo se soočili naslednji dan, ko smo obiskali najprej Nebeški tempelj, kjer so cesarji molili za dobro letino, ki je bila temelj ohranjanja vladavine, sicer so hitro sledili upori in državljanske vojne. Sledil je ogled Prepovedanega mesta, kjer so bivali kitajski cesarji v obdobjih dinastij Ming in Qing (14. – 20. stoletje). To je s svojo klasično kitajsko arhitekturo služilo kot temelj številnim palačam po deželi. Tu smo se seznanili z zgodbami cesarjev, visokih uradnikov in konkubin. Sledila je vožnja z rikšami skozi hutonge, ti so bili četrti, kjer je v preteklosti bivalo preprosto prebivalstvo in kot taki predstavljajo kontrast Prepovedanemu mestu.
Dan smo zaključili z obiskom čajnice, kjer smo se seznanili z umetnostjo uživanja in priprave čajev ter olimpijskega parka, kjer sta na stadionu Ptičje gnezdo potekali otvoritvi olimpijskih iger v letih 2008 in 2022. Naslednji dan smo začeli s sprehodom po t.i. duhovni poti, ki je povezovala grobnice iz časov dinastije Ming (14. – 17. stoletje). Tu kraljujejo kamnite podobe mitoloških pošasti, živali, uradnikov in vojščakov, ki varujejo grobnice cesarjev.
Sledil je eden izmed vrhuncev potovanja, in sicer Veliki kitajski zid. Tu so nas pričakale nepregledne množice ljudi, ki so tako kot mi imele v mislih le obisk enega izmed novih sedmih čudes sveta. Po dolgem čakanju na gondolo smo le prispeli na zid in se čudili, kako je mogoče takšno mogočno strukturo postaviti na tako razgibanem in strmem terenu. Posebno doživetje je bilo tudi prerivanje za čim boljšo fotografijo, a strah je bil odveč, saj je zid dovolj velik, da na njem vsak najde svoj prostor, kjer lahko v objektiv ujame njegovo veličino.
Naslednji dan smo začeli z zgodnjo vožnjo s hitrim vlakom proti nekdanji prestolnici Xi`an, kjer sta največji pečat pustili dinastiji Han (2. stoletje pr. kr. – 2. stoletje) ter Tang (7. – 10. stoletje). V tem času pa je svoj razcvet doživela znamenita pot svile, ki se je začela prav v Xi`anu. Že hitro po prihodu je sledil čas za naslednji vrhunec, saj smo se odpravil na ogled slovitih glinenih vojščakov. Ti so del širšega kompleksa nekropole prvega kitajskega cesarja Qin Shihuangdija (3. stoletje pr. Kr.), ki pa je po večini še neodkrita in neraziskana. Vojščake so v 70. letih po naključju odkrili domačini, ki so kopali vodnjak, raziskave pa so hitro pokazale, da so vsi vojščaki v človeški velikosti, med seboj pa so si po obraznih potezah različni. Poleg tega so našli zraven še glinene bojne konje in vozove, tako je v resnici bolje govoriti kar o glineni vojski (terracotta army). Dodelanost in detajli pa so tisti, ki delajo glineno vojsko tako unikatno in zanimivo. Nov dan je prinesel novo doživetje, saj smo ga začeli s kolesarjenjem po veličastnem mestnem obzidju, ki obkroža staro mestno jedro in meri v dolžino okrog 14 km. Gre za posebno doživetje in eno najljubših aktivnosti turistov v Xi`anu. Popoldan smo se najprej sprehodili po stari muslimanski četrti v središču mesta ter si ogledali mošejo, ki po arhitekturi bolj spominja na klasično kitajsko hišo. Kitajski muslimani, ki bivajo v Xi`anu pripadajo skupnosti Hui, ti so po svojem izgledu klasični Han Kitajci, od preostalih jih ločita le vera in stil oblačenja. V muslimanski četrti smo se sprehodili še med številnimi stojnicami, kjer smo si privoščili lokalne dobrote. Popoldan smo šli do Male gosje pagode, ki velja za eno bolje ohranjenih na Kitajskem. Zvečer pa smo si ogledali še izjemno zanimivo Dinastično predstavo, ki predstavlja življenje edine kitajske cesarice Wu Zetian (7. stoletje). Predstava bazira na petju, plesu ter razkošnih kostumih. Naslednji dan smo obiskali Veliko gosjo pagodo, ki navdušuje s svojo arhitekturo, hrani pa tudi številne Budine kipe in budistične svete tekste in je kot taka ena izmed najpomembnejših krajev budizma.
Temu je sledil polet proti modernemu Šanghaju, kjer so nas pozdravile visoke stolpnice ter na splošno zelo urejeno mesto. Najprej smo si ogledali sloviti Biserni stolp, ki velja za enega izmed največjih arhitekturnih dosežkov modernega Šanghaja. Tu smo se več kot 200 m nad tlemi sprehodili po prozorni ploščadi, ki lahko popotniku hitro povzroči omotico. Za tem smo si ogledali tovarno svile, kjer so nas poučili o pridelavi le te in izdelavi svilenih izdelkov, čemur je seveda sledil še šoping. Za tem smo se odpravili do Bunda, gre za nabrežje ob reki Huangpu, ki nudi čudovit pogled na moderno finančno četrt Pudong, kjer se nahaja Biserni stolp. Po kratkem sprehodu smo se odpravili proti drugačnemu delu mesta. Šanghaj starega mestnega jedra skoraj nima več, a vrtovi Yu z okoliškimi stavbami vedno navdušijo. Klasična kitajska arhitektura, kjer kraljujejo paviljoni in vrtovi obdani s kamenjem in rastlinstvom, v človeku kljub gneči vzbudijo občutek miru in spokojnosti. Takoj ko izstopimo iz vrtov, pa nas pozdravijo še slikovite ozke ulice starega Šanghaja, kjer kraljujejo trgovine in čajnice. Dan smo zaključili na spektakularen način, in sicer z obiskom akrobatske predstave, po kateri lahko človek reče le »noro!«. Naslednje jutro smo se odpravili v »male kitajske Benetke« oz. vodno vas Zhujiajiao. Klasična kitajska arhitektura, rečni kanali, vrtovi in templji tu ustvarijo čudovit mali svet, ki človeka vrne v daljno preteklost. Vožnja s tipičnimi čolnički pričara nepozabno doživetje, a vas je treba izkusiti tudi peš.
Po nekaj urnem potepanju je čas za povratek ter za prvo grenko – sladko slovo, saj se del skupine vrača v domovino. Sledijo še zadnji objemi, stiski rok in pozdravi in 11 nas že oddrvi proti letališču od koder poletimo na jug v regijo Guangxi. To pa je že del druge zgodbe.
