Kam v soboto zvečer v Madridu?

 
Če si ‘madrilenjos’ (prebivalec Madrida), potem je sobota že vnaprej rezervirana za nogometno tekmo. V žepu že imaš karto in zvečer sediš, no, stojiš, ker navadno ni sedišč na prenapolnjeni liniji metroja v smeri Santiago Bernabeu. Tvoj klub- Real Madrid. Tekma? Ni važno s kom klub igra, važno je, da si tam.  Nogometna tekma je v soboto zvečer OBVEZNA. Posebno še, če se želiš pokazati. V zraku se čuti pričakovanje in adrenalin. Povsod so televizijske kamere in hrup. Vsi lokali okoli stadiona so že dve uri pred tekmo nabito polni in nihče ne sprašuje za cene. Tisti, ki sprašujejo, pijačo prinesejo s seboj in jo pijejo kar na ulici. Ali pločevinke piva, ali pa mešajo kokakolo s poljubno dodatno pijačo v pollitrske plastične kozarce. Tu so tudi kramarji z majicami, kapami, šali, obeski- z vsem, kar se da unovčiti z imenom kluba.
Zanimivo je opazovati to pisano množico, ki hiti na svoja sedišča. Skoraj vsak ima okoli vratu klubski šal, dekleta pa so odločena, da bodo pokazala svojo lepoto. Seveda prevladuje športna eleganca z vpadljivim make-upom.
Na območje stadiona je prepovedano prinašati alkohol, zato obiskovalci pred vhodom puščajo pijačo, ki jim je še ostala. Izbira je velika. Najdete od polnih, do manj polnih kozarcev alkoholnih napitkov. Prevladuje pivo. In tu drži, da pijača teče v potokih, saj dobesedno hodiš po alkoholni vsebini. Nad stadionom kroži helikopter, naokoli pa hodijo patrole policistov na konjih, ki skrbijo za red. Konjev ne vznemirja ne množica, ne hrup, ne pokanje petard in ne ogenj, ki ga strastni navijači zakurijo pred glavnim vhodom.
Nekaj minut preden se zaprejo vsa vrata stadiona, nastane panika. Ne za vse, za tiste, ki še nimajo kart in bi radi prišli za vsako ceno noter. Moledujejo za karte, jokajo, vpijejo in ko se dokončno zaprejo še zadnja vrata, takrat si dajo duška in od jeze brcajo po rešetkah.
Pred vhodom za VIP pa se odvija druga zgodba. Tukaj se zbirajo tisti gledalci, ki ne želijo iti na nogometno tekmo in čakajo slavne obiskovalce. Pričakajo jih z vzkliki, navdušenjem, odobravanjem ali žvižganjem. Še dolgo potem komentirajo, kdo je bil, kako je bil oblečen in kako se je obnašal. Zlasti željno pričakujejo lepa dekleta igralcev. Ne razburjajo se, ko se stadion zapre in raje še malo počakajo, ker zadnji trenutek še vedno nekdo od slavnih pridivja z velikim avtom in hitro smukne skozi vrata. In imajo zgodbo za celotedenski razgovor. Do naslednje sobote.
Ko se vrata zaprejo, okoli stadiona nastane tišina. Nikjer ni žive duše. Po tleh ostane pravi svinjak. Vendar glej, tu je že bataljon komunalne službe z metlami in cevmi, s katerimi perejo pločnike in ceste. V roku pol ure je vse popolnoma čisto, kakor da se ni nikoli nič dogajalo. Žalostna sta samo dva lokalna pijančka, ki so jima pospravili samopostrežno pijačo.
Tekma se je začela. Sliši se navijanje in spodbujanje, vendar ne samo iz stadiona. Iz vseh okoliških lokalov, ki so še vedno polni, je navijanje še bolj glasno.
In cena vstopnic? Različno, od 38 EUR pa tja do 395 EUR ali več, odvisno od tekme.
Breda Dular