KALPAK – simbol Kirgizije
Piše: Saša Hribar
Takoj po prečkanju meje s Kirgizijo nas toplo sprejmejo pregovorno prijazni domačini. Hitro opazimo razliko v oblačilih v primerjavi z Uzbekistanom in sicer veliko moških nosi tradicionalno pokrivalo imenovano kalpak – klobuk, oz. ak kalpak pri čemer ak pomeni belo, čisto. Kalpak je torej stožčasto oblikovano pokrivalo iz filca bele ovčje volne, ki ga nosijo moški v Kirgiziji.
Pokrivalo je mnogo več kot le zaščita pred vremenskimi vplivi. V različnih kulturah ima globlji pomen, ki sega v zgodovino, identiteto in družbeno tkivo. To velja tudi za Kalpak, tradicionalno pokrivalo Kirgizije, ki se je skozi stoletja razvijalo in postalo ne le del oblačilne kulture, ampak tudi simbol kirgiške identitete.
Korenine in zgodovina kalpaka segata daleč v preteklost, saj naj bi ga uporabljali že v času nomadskih plemen na območju Srednje Azije. Baburname je naslov knjige, ki jo je dal napisati vladar Mogulov Akbar leta 1467 in prikazuje Kirgize, ki se borijo v Timurjevi vojski proti turškim sultanom in nekateri vojaki so upodobljeni s kalpaki na glavi.
Izdelava kalpaka ter filca, ki se uporablja pri tem procesu, sta zapleteni obrti, ki zahtevata spretnost, potrpežljivost in poznavanje tradicionalnih tehnik. Vse delo so v preteklosti opravile izključno ženske.
Glavni material za izdelavo kalpaka je ovčja volna. Ta se najprej temeljito opere, da se odstranijo nečistoče in se razčeše, da se vlakna ločijo in razrahljajo. Ovčja volna se nato ročno ali strojno filca. To pomeni, da se vlakna združijo in stisnejo skupaj s pomočjo toplote, vlage in pritiska. Obstajata dve osnovni metodi filcanja – suho in mokro filcanje. Pri suhem filcanju se vlakna volne razporedijo, nato pa jih stisnejo, drgnejo in oblikujejo s pomočjo toplote in pritiska. Pri mokrem filcanju se volna najprej namoči v vodi, nato se na njej ustvari plast vlaken, ki se stisnejo in oblikujejo. Po filcanju izdelek pustijo, da se posuši. Nato se ga oblikujejo v želeno obliko in velikost.
Kalpak običajno izdelujejo iz enega kosa filca, zato je treba ustrezno oblikovati kroj, ki ga kasneje izrežejo. Izrezan kos filca se nato oblikuje v koničasto obliko kalpaka. S pomočjo tradicionalnih orodij kot so klini in posebne lesene oblike, se filc postopoma oblikuje in stiska. Po oblikovanju kalpak pustijo, da se posuši. Vzorce narišejo na volno s kredo ali milom, nato jih izrežejo. Te kose z različnimi motivi zatem sešijejo skupaj. Na primer rogovi jelena ali koz, rože, tulipani, rep od psa (simbol prijateljstva), smreka (simbol rasti), gora, ptica (simbol svobode). Nato izvedejo dodatne obdelave, kot so dodajanje traku okoli robu pokrivala ali okrasne vezenine.
Simbolika in raznolikost: Kalpak je več kot le fizično pokrivalo. V kirgiški kulturi ima globoko simboliko, povezano z identiteto, družbenim statusom in tradicijo. Oblikovanje in dekoracija kalpaka se lahko razlikujeta glede na regijo, plemensko pripadnost in celo družbeni status nosilca. Različne oblike, barve in okraski pogosto nosijo sporočila o starosti, družbenem statusu, poklicu ali celo stanju v družbi. Gre za preplet različnih simbolov. Vse ima svoj pomen. Oblika kape simbolizira goro pokrito s snegom oz. vrh te gore. Štiri strani kape simbolizirajo štiri elemente: vodo, zrak, ogenj in zemljo. Na vrhu kape so šivi, ki delijo kapo na dva dela, kar simbolizira sonce in življenje. Cof je simbol za bogastvo in srečo. Predstavlja neke vrste osebno izkaznico, kjer simboli veliko povedo o lastniku, od kje in iz katerega plemena prihaja.
Kalpak v sodobnem kontekstu kljub hitrim spremembam in modernizaciji še vedno igra pomembno vlogo v življenju Kirgizov. Pogosto ga nosijo na posebnih dogodkih, kot so poroke, pogrebi, praznovanja in kulturni festivali. Poleg tega se je po osamosvojitvi Kirgizije leta 1991 uveljavil kot simbol narodne identitete. Sprejet je bil kot del uradne uniforme nekaterih institucij in organizacij. Do kalpaka zato gojijo veliko spoštovanje. Nikoli se ne sme znajti na tleh ali poleg čevljev. Pogosto je darilo gostiteljev njihovim obiskovalcem, kar izraža gostoljubnost in globoko iskrenost. Ko nekdo zasede položaj v javni upravi, dobi v dar kalpak, hkrati kot opozorilo na vestno opravljanje svojega dela.
Poznajo tudi reke in pregovore povezane z njim, npr. če si izgubil kalpak pomeni, da si izgubil glavo. Če imaš oblečen kalpak pomeni, da ne boš nikoli zbolel. Zaradi filca te hladi med poletjem in greje med zimo. Zmanjša možnost utrujenosti od vročine, sončne kapi … Še več, 5.marec je dan kalpaka, cela dežela pleše, poje, uživa v pojedinah, možje ga nosijo cel dan.
Izzivi in Prihodnost: Kljub trdni povezavi s tradicijo se Kalpak sooča z izzivi prilagajanja hitremu tempu sodobnega življenja. Mladi so vedno bolj podvrženi zahodnemu modernemu stilu oblačenja, zato so vprašanja ohranjanja in prenosa znanja o izdelavi kalpaka ter spoštovanja do tega simbola v sodobni družbi še kako pomembna.
Ko potuješ po Kirgiziji hitro ugotoviš, da je kalpak več kot le oblačilni dodatek. Je nosilec zgodovine, kulture in identitete Kirgizije. Njegova simbolika prečka časovne in geografske meje ter predstavlja spoštovanje do preteklosti, obenem pa odraža živahnost in pomen kulturne dediščine v sodobnem svetu. Kalpak namreč nosi s seboj ne le volno, temveč tudi bogato tkivo kirgiške kulture.
Tudi sam si ga vedno s ponosom nadenem in s tem ujamem še kak dodaten nasmeh ali iskren stisk rok.
