Istanbul
Piše Igor Podgoršek
Prvi obiskovalci pogosto govorijo o tistem čarobnem trenutku, ko Istanbul postane pravljičen in ne tuj, prijeten in ne prevladujoč.
Hoja po tlakovanih ulicah na obeh straneh mostu Galata je dober primer čarobnosti trenutka.
Prvi dan boste večino vaše energije porabili izogibanju uličnim prodajalcem – čeprav se vam bo zdelo, da ste sredi velike zmešnjave, boste ostali presunjeni nad podobo obzorja prepredenega z minareti najbolj znanih mestnih mošej.
A drugi dan bo že drugačen. Zavili boste stran od uhojenih turističnih poti in ugotovili, da prikimavate v pozdrav mimoidočim na pločniku. Ali pa boste zavili za vogal in se soočili s pogledom nasmejanega uličnega prodajalca, ki množici gospodinj razdaja slastne simite s sezamom in domačo filozofijo.
Tretji dan boste začeli prisluškovati melodiji klica k molitvi in najbrž vas bo že zapeljal vonj jabolčnega tobaka, ki izhaja iz mirnih čajnih vrtov. Ste prebirali Alkimista, potem veste, v kakšni skodelici je najboljši čaj.
Četrti dan bi vas lahko videli srkati koktajle v baru na strehi starega Beyogluja, očarani ob pogledu na trajekte, ki plujejo po vodah med Evropo in Azijo. Ali pa boste morda pili janeževo žganje in poskusili okusne meze v hrupni mehani nekje v mestu.
Do petega dne bo s posredovanjem usode ali sreče ali po božji volji že zapečateno vaše življenjsko ljubezensko razmerje s tem izjemnim mestom … No, vsaj pri meni je bilo tako.
Potovanja Istanbul in Marmorno morje
