
Doživetja Likijske pešpoti
Piše: Maks Škufca
Potovanje Biseri Likijske pešpoti
Na novoletnem pohodniškem potovanju smo se odpravili na pohod po eni najlepših turških obalnih regij. Spremljale so nas rdečkasto bleščeče skale, dišeči borovi gozdovi in razgledi na sredozemsko morje … vse to je Likija.
Že ko začnemo potovanje, se nam odprejo pogledi na okoliško panoramo – sredozemsko igro barv, ki ji ni para. Rdeča zemlja pod nogami, temno zelena makija naokoli in bele kraške skale, ki se strmo spuščajo proti obali. Spodaj je Sredozemsko morje, razburkano, modro prostranstvo, ki se v meglici izpranega obzorja gladko zliva s toplim soncem.
V notranjosti so obrisi oddaljenih gora. Nekje v tej pokrajini, diskretno, a vendar kot podrobnost, ki daje ključno besedo, je nekaj starodavnih ruševin, poliranih balvanov. Kot na klasicistični sliki. Kdor se sprehodi po tej deželi, razume, zakaj so njeni starodavni prebivalci to deželo krstili za Likijo – deželo svetlobe.

Likijska pot se razteza na več kot 500 kilometrih vzdolž obale med mestoma Fethiye in Antalya, včasih vodi strmo navzgor na olimpijske višave, včasih navzdol na zapuščene plaže s kristalno čisto vodo. Zato je Likijska pot, čeprav je tehnično le srednje zahtevna, kar dinamična in raznolika.
Prvo noč našega novoletnega potovanja smo preživeli v Antalyi. Ogledali smo si staro mestno jedro in poskusil odlične turške baklave. Drugi dan smo se odpravili proti Fetiyam. Na poti smo se ustavili v čudovitem antičnem mestu Termessos. Ta kraljuje nad Antalysko dolino. To mesto je najbolj znano po čudovitem teatru in zaradi naravne lege, ki je delovala kot naravna obramba pred napadalci. Ustavili smo se tudi v Elmaliju, kjer smo si ogledali mošejo in staro mestno jedro z tržnicami. Zvečer smo prišli v Fethiye, kjer smo se sprehodili po praznično okrašenem mestu.
Tretji dan smo začeli z vožnjo proti Geyu, kjer smo začeli naš pohod. Pot nas je vodila visoko nad morje s čudovitimi pogledi. Na poti smo naleteli na majhne zalive, ki so vabili k osvežilnemu kopanju. Povsod, kjer smo se ustavili za čaj ali kosilo, so nas sprejeli z odprtimi rokami, saj je gostoljubnost tam izrednega pomena. V nadeljevanju dneva smo se ustavili na najlepši turški plaži Oludeniz, kjer smo preživeli sproščeno popoldne. Zvečer pa smo si po napornem dnevu privoščili turški hamam.

Četrti dan smo začeli na začetku Likijske pešpoti. Pot nas je nato popeljala po pobočju Baba dag, kjer smo lahko še enkrat videli prečudovito obalo Oludeniz. Popoldne smo se vsi odpravili na vrh Baba daga, kjer nas je večina skočila s padalom v tandemu. To je bila za vse nepozabna izkušnja, saj je ta polet eden najlepših na svetu.
Peti dan smo začeli v mestu duhov – Kaya, ki je bilo kot nalašč zavito v jutranjo meglico. Po pohodu smo se zapeljali do slikovite soteske Saklikent in nekateri smo odšli raziskovat notranjost soteske. Popoldan smo se odpravil na eno najdaljših plaž v Turčiji Patara, kjer smo na sipinah z kozarčkom vina počakali na enkraten sončen zahod.
Šesti dan smo se odpravili na celodnevni izlet z ladjico. Poleg uživanja na ladjici smo si ogledali potopljeno mesto Kekovo in vasico Simeno, kjer ni avtomobilov. Zvečer smo prišli do obalnega mesteca Čirali. Sedmi dan smo si ogledali antično gusarsko gnezdo Olimpos. Nato pa smo se ustavili pri Kadirjevih lesenih hiškah in si privoščili čaj. Po kosilu smo se odpravili do večnih ognjev Himere, kjer smo uživali v čudovitem pojavu narave.

Zadnji dan leta smo prehodili najdaljši pohod iz Čiralija do Tekirove, tako da smo si zvečer zaslužili dobro silvestrsko večerjo. Novo leto smo preživeli z domačini – skupaj smo plesali tradicionalne turške plese. Zadnji dan smo se odpravili proti Antalyi, kjer smo opravili še zadnje nakupe pred poletom v Slovenijo.
To potovanje je bilo res čudovito, saj nas je poleg dobrega vzdušja spremljalo tudi lepo vreme. Ustvarili smo doživetja, ki živijo v nas in nas bogatijo.
