Biseri Likijske poti – vtis sopotnice
Potovanje: Biseri Likijske pešpoti
Spoštovani Oskarjevci!
Prvič sem bila v Turčiji. Nisem vedela kaj lahko pričakujem, doživela pa sem fantastično turško pravljico, ki je napolnila vse moje čute.
Biseri likijske pešpoti so zares biseri. Navdušili so me borovi gozdovi, ki so bili odeti v poseben odtenek sveže zelene barve, v zgodnjih jutranjih urah so se na iglicah bleščale kapljice, naša pljuča je polnil aromatičen zrak po borovcih.
Na pešpoteh so nas spremljali visoki vrhovi gora v daljavi, pogledi so se upirali na prelepe plaže in v širno Sredozemsko morje, ki nas je razvajalo s svojo toploto in smaragdno zelo barvo. Ustavljali smo se v odročnih vaseh, kjer so nas gostili prijazni prebivalci, okušali smo tradicionalno hrano in pijačo, ki nas je vedno znova presenečala z novimi okusi. Kakšno čudo narave so večni ognji, pa nobenega požara zaradi njih.
V Turčiji smo bili v času, ko so praznovali 100 let moderne države Ata Turka. Z motornimi padali so po zraku vlekli turško zastavo, sliko Ata Turka in druge pomembne simbole. V soteski mesta Olympos smo srečali mladino na pohodih, ki so bili oblečeni v majice v barvi državne zastave. Predsednika moderne Turčije še vedno s hvaležnostjo slavijo.
Bili smo v majhni vasi, kjer so pred kratkim odprli novozgrajeno mošejo, očarala nas je čudovita notranjost z mehkimi tepihi po tleh, stene v keramiki z značilnimi ornamenti, kupolast strop s krasnim lestencem, višek pa je bil slučajni prihod mladega imama, ki nam je zapel islamske molitve, njegov glas nas je globoko presunil.
Presenetilo me je število antičnih najdišč, ki smo jih občudovali ob morju, na obali, v soteskah, na hribih in pobočjih. Antična mesta so imela vse – od vodovoda, kopališč, amfiteatrov, šol, trgov, mogočnih zgradb, grobnic. Večina njih še ni raziskanih.
Ne bom pozabila vratolomne vožnje s kombijem po strmi ovinkasti cesti na goro Baba dag, od koder so štirje pogumni sopotniki v tandemu s padalom skočili, pol ure jadrali po zraku, opazovali metuljevo dolino pod seboj in pristali na plaži Oludeniz.
Nepozabno doživetje je bilo brodenje po ledeno mrzli vodi v soteski Saklikent, kjer se je pokazalo sodelovanje sopotnikov in vodnika, ki smo si pomagali med seboj pri plezanju čez skale. Zvečer smo šli v hamam, kjer smo otrple ude ogreli v savni, telesa očistili vse nesnage in zmasirali utrujene pohodniške mišice.
S peščenih sipin smo pospremili sonce v zaton, zjutraj pa smo ga na obali pričakali, da je prikukalo iz obzorja – prava romantika!
Lokalna vodička Ajše nas je spremljala s sinčkom Atlasom in možem. Družinica je naše potovanje obogatila s sproščenim prepletanjem družinskega in poslovnega življenja.
Za češnjo na vrhu torte pa je bil naš vodič Maks. Kakšna mladostna energija, iznajdljivost, prilagodljivost, do potankosti izdelana časovnica, želja dati skupini še več, še bolje, bolj izvirno – neverjeten mladenič, ki je na poti do vrhunskega vodnika.
Z Oskarjem sem potovala šestkrat, vedno v aktivnem stilu potovanja, a na Biserih likijske pešpoti je bil dan tako izpolnjen, da ni bilo časa napisati razglednic. Bom pa sorodnikom in prijateljem pripravila predstavitev potovanja z vsemi vtisi in doživetji.
Hvala Agenciji Oskar za bogat program potovanja, vodiču Maksu za izjemno vodenje in sopotnikom za prijetno družbo na naših pešpoteh!
Sopotnica Damjana
