Piše: vodnik Roman Požeg – Che
Že nekaj časa pohajkujem doma, a skoraj ne mine dan, da se ne bi spominjal 
…in tudi če bi hotel to vse pozabiti, ne morem. 
…in spet zapadem v kubansko sanjarjenje o vseh teh jeklenih lepotcih znamke Chevrolet, Cadillac, Buick, Plymouth, Chrysler in ostalih, ki izhajajo še iz 40 in 50- let prejšnjega stoletja. Ostali so kot zapuščina ZDA, kjer pa je l.1959 sledila velika revolucija Fidela Castra in njegovih »barbudosov«, saj so bili lastniki primorani zapustiti otok in svoje jeklene konjičke. Obstajajo podatki, da naj bi jih bilo v tistih časih na cestah Kube videti okoli 150 000. Danes naj bi jih ostalo še okoli 60 000. Seveda je mnogo izmed njih že v pol razpadajočem stanju. Skoraj ne mine dan s prizorom, kjer na cesti vidiš »maquino« ali »yank tank« kot jim pravijo domačini in lastnika pod njo, kako veselo popravlja svojega lepotca. 
Tako vse skupaj poteka že 60 let in prav to je eden izmed pečatov, ki otok, mesta, ceste, ulice, dela nepozabne in nas popelje v nekakšno brezčasnost. Prav tako je na cestah možno videti druge vrste avtomobilov,
Kuba nas popolnoma začara s svojo raznolikostjo prevoznih sredstev, od konjske vprege do najnovejšega Marcedesa. A mene se še vedno drži nepozaben občutek vožnje z Cadillacom iz l. 1953. Živi so spomini na Kubo …
