Gremo se kopat v Kirgizistan!
Piše: Gorazd Bernard
Kirgizistan je država, ki je od vseh držav najdlje oddaljena od morja. A kljub temu ima svoje »morje« – jezero Issyk Kul. Ko se Oskarjevci proti koncu naših potovanj po tej čudoviti srednjeazijski državi spustimo iz hribov, običajno preživimo nekaj dni ob tem velikem jezeru. Vas zanima, kako je nastalo?
Nekoč je živel kralj, ki je imel oslovska ušesa, ki se jih je zelo sramoval. Svojo skrivnost je želel skriti pred vsem svetom, zato je velel ubiti vse svoje brivce, s katerimi bi skrivnost pokopal v njihove grobove. Eden od brivcev pa je skrivnost tik pred smrtjo zakričal v vodnjak, a v tistem trenutku so ga ujeli kraljevi stražarji in ga pokončali. Ko so odšli, je vodnjak ostal odprt, zato je voda stekla ven in gladina vode je pričela naraščati do te mere, da je najprej potopila mesto, nato palačo zlobnega kralja, na koncu pa še celotno kraljestvo. Tako je nastalo jezero Issyk Kul.
Poleg Titicace v Peruju in Boliviji naj bi bilo največje visokogorsko jezero na svetu. Dolgo je 180 kilometrov in široko 70 kilometrov. Nahaja se na 1608 metrih nadmorske višine. Njegova najgloblja točka je 702 metra, s čemer je sedmo najglobje jezero na svetu. Tudi po volumnu vode je precej veliko, natančneje deseto na svetu. A kljub njegovi višini in velikosti ime Issyk Kul pomeni toplo jezero, saj pozimi nikoli ne zamrzne. To bo gotovo zaradi rahle slanosti jezerske vode. V jezero se namreč steka kar 130 vodotokov, ker pa je brez odtoka, je jezerska voda nekoliko slana. Sploh poleti je to jezero prav prijetno toplo. Tako na svoje obale privablja številne dopustnike iz Kirgizistana, Uzbekistana, Kazahstana, Rusije in drugih okoliških držav. S povprečnimi dnevnimi temperaturami nad 25 stopinjami in prav prijetno toplim višinskim soncem je jezero postalo zelo priljubljena turistična destinacija, o čemer se prepričamo tudi na naših potovanjih.
Morda vas bo zanimala kratka zgodovina okolice. Nekoč je bilo območje jezera središče zanimive civilizacije Saka, nato pa so med 10. in 15. st. prišli Kirgizi. Po legendi naj bi bila ob jezeru, ki je bilo nekoč 8 m nižje in so pod njem našli stara naselja, rezidenca vladarja Timurja. Kasneje so ob bregovih jezera potekale poti v sklopu svilne ceste. Zanimivo je tudi, da znanstveniki domnevajo, da je bilo prav območje jezera žarišče velike epidemije kuge v 14.st., ki so jo nato trgovci prinesli v Evropo. Že dosti kasneje, v 60-ih letih prejšnjega stoletja, so ob jezeru pridelovali mak in pridelovali opij, ki so ga izvažali na Kitajsko. V desetletjih, ki so sledila, so Sovjeti v jezeru preizkušali torpede, ki so jih izdelovali v Taškentu, dostop do območja pa je bil strogo prepovedan. A sčasoma se je ob jezeru, gotovo ob mimo brzečih torpedih, razvil sovjetski sindikalni turizem. Zrasla so naselja lepo urejenih hišic, novi hoteli, vrtovi z nasadi marelic, pojavili so se prodajalci ob poti, reklamni napisi in območje je zaživelo.
Danes je to najbolj razvito turistično območje v državi. Razvit je sploh severni del jezera, kjer najdemo velika letoviška naselja z vrtiljaki, vlakce smrti, ladjice, ki vozijo turiste, prodajalce sladkorne pene, razposajene kopalce, otroke, ki čofotajo ob vodi, živo glasbo, prodajalce koruze in nadvse živahne večere. Južni del jezera je bolj miren. Tam se Oskarjevci sprehajamo po veličastnih kanjonih Ak Say in Skazka, obiščemo sokolarja, povzpnemo se na razgledna mesta, seveda pa tudi sami zaplavamo v osvežujoči vodi in med plavanjem mrtvaka razmišljamo, kako lepo smo se imeli na našem potovanju.
Se gremo kopat? Pridružite se nam v Kirgizistanu.
