New York je očarljiv in domač
Piše: Jasmina Dvoršek
‘V Ameriki je vse veliko, še grah je velik’, je vzkliknil Frederic Auguste Bartholdi, francoski kipar, ki je zasnoval znameniti Kip svobode, ko je obiskal ZDA.
Čeprav sem odraščala ob mnogih ameriških filmih in nadaljevankah, posnetih v New Yorku, me je ob prvem obisku najbolj presenetila prav velikost: višina stavb, prostranost Centralnega parka, moč osvetljenih reklamnih panojev na ‘križišču sveta’, kot imenujejo Times Square, dolžina avenij in razvejanost podzemne železnice.
Moji prvi obiski mesta so bili dosledno rezervirani za obiske vseh turističnih točk, s tisočerimi obiskovalci sem pridno čakala na dvigalo, ki nas je popeljalo na kultni nebotičnik Empire State Building, se drenjala pred kioskom, ki prodaja znižane karte za ogled broadwayskih muzikalov, si prizadevala posneti fotografijo vodnjaka Bethesda v Centralnem parku brez trume turistov in zadrževala dih, da bi bile fotografije praznično okrašene božične jelke v Rockefeller Centru čim bolj jasne. A z leti sem začela spoznavati, da New York ni le igra luči, živčno prerivanje na podzemni železnici in gneča na Peti aveniji, ampak tudi v ‘Velikem jabolku’ obstajajo predeli, ki niso bahavi, razvpiti, zloglasni ali razprodani do zadnjega kotička.
Žal ‘navadni smrtniki’, ki nimamo v lasti katerega od stanovanj ob Gramercy Parku, ne moremo posedati v čudovito urejenem parku, saj je Gramercy še edini park v New Yorku, ki je dostopen le lastnikom okoliških stanovanj, a že sprehod okrog parka je prava oaza miru v vedno hrupnem mestu. Nič kaj miren, a vseeno vreden sprehoda je park High Lane, ki je pravzaprav proga bivše dvignjene železnice, po kateri so med leti 1934 in 1980 prevažali meso v Meatpacking District, kmetijske izdelke v tovarne (ena od zgradb, v kateri so danes pisarne, je bivša tovarna, kjer so začeli izdelovati Oreo piškote) in pošto. V devetdesetih so se prebivalci, ki so živeli ob opuščeni progi, zavzeli za njeno obnovo in danes je High Lane ne le prijetno sprehajališče, ampak tudi igrišče ob katerem znameniti arhitekti tekmujejo z domiselnimi rešitvami in spajanjem originalne industrijske arhitekture s sodobnimi arhitekturnimi trendi.
Začetek (ali konec) parka High Lane je v Meatpacking Districtu, nekdaj strašljivo zanemarjenem in nevarnem predelu, ki je v zadnjih desetletjih postala ena najbolj trendovskih sosesk, predvsem po zaslugi razvoja celotnega zahodnega dela Manhattna, z dolgo promenado ob reki Hudson, ob kateri se odpirajo restavracije, kavarne, gledališča na prostem in restavracije.
Le nekaj ulic južno od High Lane leži West Village, verjetno najbolj očarljiva soseska na Manhattnu, kjer med sprehodom pod mogočnimi drevesi, ki mirne ulice zavijajo v svežo senco, najdete stanovanja, kjer so domovali Prijatelji (serija je bila posneta v studiih v Los Angelesu, v New Yorku so posneli le zunanjost stanovanjske stavbe na križišču ulic Grove in Bedford) in znamenita Carrie Bradshaw iz serije Seks v mesu (na ulici Perry). Že dejstvo, da imajo ulice v West Villageu, Greenwich Villageu, Sohu, Tribeci in soseskah na vzhodni strani Manhattna imena in ne številk, daje tem soseskam občutek domačnosti.
Za pravo doživetje New Yorka in ne le Manhattna, se je vredno sprehoditi tudi v druge dele mesta, predvsem v Brooklyn, predvsem v (turistično že kar preveč obljuden) Brooklyn Heights ali pa nekaj ulic med brooklynskim mostom in manhattanskim mostom, imenovane Dumbo (skrajšanka za poimenovanje ‘spodaj pod nadvozom na manhattanski most’). Za več avtentičnosti se podajte po ulicah Brooklyna okrog Williamsburga, kjer boste vsakih nekaj ulic spoznali novo kulturo in v družbi priseljencev in njihovih potomcev doživeli, da je New York resnično mesto, kjer se srečuje ves svet.
Potovanja v Združene države Amerike
