V OBJEMU NARAVE
ZELENE POČITNICE V TURČIJI – ATRAKTIVNI ČIRALI
Piše: Nataša Kočar
Scena: turkizno modro morje, tako čisto, da se s prostim očesom vidi vse do dna. Ko se ozrem proti peščeni plaži, vidim le nekaj ljudi, ki se brezskrbno predajajo soncu, vsak na svojem koščku dolge, peščene plaže. In potem zelenje. Ko plavam proti obali, Čiralija sploh ne vidim, saj je malo mestece dobesedno ugreznjeno med zelenje. Nad vsem tem zelenjem pa se dviga mogočno gorovje Taurus. Občutek je božanski. Počutim se izjemno, v objemu narave.
Čirali. Čirali je majhno mestece, lahko bi rekli tudi večja vasica, ki se nahaja le slabih 70 kilometrov zahodno od Antalye. Ko z glavne ceste zavijemo v ozko in zeleno dolino Čiralija, nas po osmih kilometrih strme in ovinkaste ceste pozdravijo prve nizke hišice, bungalovi, trgovinice, restavracije in na koncu čudovita prodnata plaža. Čirali je v šestdesetih letih dvajsetega stoletja štel samo tri hiše, elektrika pa je v vas prišla šele v drugi polovici osemdesetih. Ko so turško sredozemsko obalo odkrili evropski turisti, je bil Čirali že zaščiten pred gradnjo velikih hotelskih kompleksov, kot neke vrste naravni rezervat, kjer na plaži od maja do oktobra odlaga jajca zaščitena vrsta želv Kareta Kareta.
Preplet kmetijstva in turizma. Čirali se nahaja v sredozemski geografski regiji Turčije, ki je poznana po gojenju citrusov. Na vsakem koraku srečujemo obilne in rodovitne nasade pomarančevcev in limon. Povsod naokrog pa tudi sicer buhti še drugo mediteransko rastje in cvetje vseh barv, vonjev in oblik, kar daje piko na i našemu doživetju.
Bogata zgodovina. Samo slabe pol ure hoje ob obali iz Čiralija proti zahodu se pred nami odpre sosednja dolina Oylmpos in ostanki istoimenskega antičnega mesta. Sprehod med ostanki nekoč cvetočega trgovskega obmorskega mesta pripoveduje zgodbe o pisani sestavi njegovih prebivalcev. Najprej so bili to Likijci, ki so v 6. stoletju pred našim štetjem na polotoku Teke ustvarili neodvisno Likijsko kraljestvo s svojo edinstveno kulturo in političnim sistemom. Mesto nato tristo let kasneje pade pod Grke, nato za kratek čas postane gnezdo piratov, v prvem stoletju našega štetja pa ga priključijo rimskemu imperiju. Iz tega obdobja so dobro vidni in ohranjeni sarkofagi.
Goreče skale. Še en kratek in zanimiv sprehod nas vodi iz Čiralija proti severovzhodu. Vzpon na Himero, kjer skale bruhajo živi ogenj, doživimo kot enega najbolj eksotičnih trenutkov našega potovanja. Kratek, nekaj minutni vzpon na hrib, ki mu domačini rečejo Yanartas ali v prevodu goreči kamen, je izjemno doživetje. Sredi skalnega pobočja so majhne razpoke, ki so nastale zaradi dinamične tektonske aktivnosti in potresov. Iz teh razpok uhaja plin, ki je pretežno sestavljen iz metana in ob stiku z zrakom zagori. Izjemen naravni pojav, ki je v preteklosti buril domišljijo domačinov. Gori so namreč nadeli ime Himera, to pa je mitološka pošast, spredaj lev, v sredini koza in zadaj kača, ki bruha ogenj. Ogenjčki ponujajo izvrstno iztočnico za druženje ob tabornem ognju, prepevanju pesmi, zdravici, najmlajši popotniki pa uživajo ob peki penic na dolgih palicah ob ognju.
Ležanje na plaži, dobra hrana in tržnica. Čirali ponuja vse, kar potrebujemo za dober dopust. Čisto morje in prostrano plažo, naravo, možnost številnih sprehodov, preplet zgodovine in naravnih znamenitosti. Vse skupaj pa začinemo z dobro lokalno hrano: svežim pomarančnim sokom ali limonado, tradicionalno lečino juho, domačimi olivami, baklavami in drugimi kulinaričnimi specialitetami. Enkrat na teden je v Čiraliju dan za tržnico. Tja pridejo prodajalci od blizu in daleč pokazati svoje domače izdelke in pridelke. To je čas za druženje ob čaju, barantanje in spoznavanje novih obrazov.
