Sem večni »zakajček«. Radovednost je rasla z menoj že od malih nog. Izpolnjevanje nemih zemljevidov je krepilo željo po doživetju bližnjih in daljnih krajev. A že zelo zgodaj se spomnim tudi občutka skrbi in odgovornosti za širšo skupnost prijateljev in sošolcev. To so stebri, na katerih stojim, živim, se gibam in potujem še danes. Samostojno in v skupini sopotnikov. Lepo je, ko lahko na različnih koncih sveta občutiš košček doma. Na vprašanje »Kje je najlepše?« je zelo težko odgovoriti. Pa vendar sta mi sever in jug stare celine zelo blizu, vedno znova me navdušujejo države Srednje in Južne Amerike, poseben čar pa imajo lepote Afrike in mistika Azije. Svet je lep. Naše življenje tukaj in zdaj pa je skromno odmerjeno. Zato s potovanji blizu in daleč ne odlašajmo na jutri.
