22. april, 2015   Agencija Oskar, Islandija, Vodniki  

Nekaj resnic o islandskih trolih

 

Nekaj resnic o islandskih trolih

Prikupen islandski trol

Prikupen islandski trol


Piše vodnica: Nina Slamnik
Veliko islandskih zgodb govori o trolih kot o zoprnih, zlobnih velikanih, ki obstajajo le v najhujših nočnih morah. Vedno so se jih bali zaradi gromozanske velikosti, strašnega izgleda in velike moči, s katero so obdarjeni. Resnica pa je, da so to pravzaprav neškodljivi in po naravi ljubeči človečnjaki, zelo sorodni homo sapiensu, se pravi ljudem.
Včasih so veliko časa preživeli na površju, a to je bilo stoletja nazaj, preden so prvi naseljenci prišli na Islandijo. Po prvem katastrofalnem srečanju z njimi so islandski troli postali bolj zaskrbljeni glede srečanja z ljudmi kot pa ljudje z njimi. Dandanes bo vsak trol pri zdravi pameti zelo previden, ko zapusti svojo jamo, in to bo le v objemu noči.
Troli doživijo starost več sto let in spanje je najpomembnejša stvar v trolski eksistenci. Ljubezen do spanca jim je prirojena in stanje budnosti je zanje le zapravljanje časa, ko ne morejo spati. Pravzaprav ne spijo, ampak hibernirajo, saj se jim metabolizem upočasni, dihanje se komaj zazna in srce se skoraj ustavi. Znajo pa nadzorovati svoje sanje in sami lahko odločajo o tem, kaj bodo sanjali in kako se bodo sanje odvijale.

Trol v svojem gnezdu

Trol v svojem gnezdu


Ne spijo v posteljah, ampak v nekakšnem gnezdu – osnova je iz vej in korenin, potem sledi plast mahu in listja, na vrhu pa je »žimnica« iz las, volne, puha in pajkove mreže.
Pravijo, da se troli spremenijo v kamen, če so izpostavljeni direktni sončni svetlobi. Take zgodbe so si ob dolgih zimskih večerih izmišljali ljudje, saj je po Islandiji vse polno oblik kamenja, ki spominja na trole. Seveda pa to nikakor ne drži. Res pa je, da se včasih zgodi, da troli ponoči odtavajo predaleč od doma in jih ujame sončna svetloba. Ker so bitja noči, na močno svetlobo niso navajeni, zato se v takem primeru usedejo in zaprejo oči. No, to pa je velikokrat dovolj, da jih premami spanec. Ker spijo zelo dolgo, več let ali desetletij skupaj, je narava poskrbela, da so v takem primeru zaščiteni – po kakem letu se namreč troli že povsem zlijejo z naravo.
Trol v hibernaciji na prostem

Trol v hibernaciji na prostem


Trava in grmički začnejo rast iz razpok, mah in lišaji zrastejo na izpostavljenih mestih, tudi ptice včasih namenoma naredijo gnezdo na spečem trolu, da pomagajo pri kamuflaži. Dlje časa, ko spi, bolj se zlije z naravo, in čisto možno je, da človek hodi preko trola, a se tega sploh ne zaveda.
Seznam krajev, ki jih na Islandiji povezujejo s troli, je neskončen. A zdaj vsaj veste, kakšna je resnica in kakšna krivica se dela tem, človeku še vedno precej neznanim, bitjem.