Piše: Senad Osmanaj
V zadnjih letih so Azori prejeli en kup svetovnih priznanj za najboljšo takšno ali drugačno destinacijo sveta. Tisti, ki smo tam bili, vemo zakaj, ostali boste to šele zvedeli, ko otoke enkrat obiščete. Avtonomna republika Azori danes pripada Portugalski, naseljujejo jo Azorci in ne Portugalci, kot bi vsakdo izmed nas najprej pomislil. V čem je pravzaprav štos?
Medtem ko se Portugalska kraljevina ponaša z dolgo in bogato zgodovino, so Azori komaj nedavno odkriti. Večina otokov je bila odkrita s strani portugalskih pomorščakov sredi 15. st. Od takrat naprej so bili izbrani za strateške otoke, kjer so se po kraljevem dekretu ustavljale vse portugalske ladje v zlati dobi geografskih odkrivanj (15. in 16. st.). Da bi lahko otoki služili svojemu namenu, so jih morali najprej naseliti. Sprva so iskali prostovoljce med najbolj revnimi portugalskimi regijami. Obljubili so jim zemljo, davčne olajšave in druge bonitete, a prostovoljcev ni bilo. Le kdo bi zapustil urejeno kraljevino in se naselil na nepoznane otoke sredi Atlantika, ni ga bilo heroja. Zato se je kralj obrnil na sever Evrope, točneje v Flandrijo oz. Flamsko, kjer so velike družine za mizerno in po navadi nezadostno plačilo delale za veleposestnike. Najrevnejši sloj Flamcev je pod istimi pogoji sprejel povabilo in se za vedno odselil tja nekam na odprt ocean. Ko so prišli na Azore, jih je tam čakalo govedo, oljčno olje, vino, žito … ki so jih predhodno za prve potencialne naseljence pustili pomorščaki ob obali. Flamci so izbrali primerne kraje ob reki in obali, položno obalo pod številčnimi ognjeniki in pričeli s krčenjem gozdov. Tako so nastali pašniki za govedo, poljedelske površine za vzgajanje pšenice in prve naselbine. Flamci so s seboj prinesli znanje o izgradnji prvih mlinov na veter, ki so jih uporabljali za mletje žita. Isti so še danes simbol otokov v turističnem smislu. Začeli so se pojavljati prvi zametki obalnih naselij, z razvojem otokov pa so začele sem prihajati prve portugalske karavele, ki so v večini primerov plule naprej proti Afriki, Indiji, Braziliji, kasneje JV Aziji, Japonski in Avstraliji. Tukaj so jih oskrbeli s svežo vodo, hrano in kasneje premogom za parne stroje. Iz kopnega so z ladjami prihajali še katoliški misijonarji, gradili cerkve, samostane in šole, utrdili so verovanje in isto vero ponesli naprej, z istimi ladjami, v Novi Svet.
Za razvoj otokov so torej poskrbeli Flamci. Kasneje so se jim masovno začeli pridruževati Portugalci, ki so se priseljevali v tako zelo velikih valovih, da so prvotni Flamci postali manjšina. Kmalu za njimi so prišli še Baskiji iz Španije, pa Francozi, nekaj Britancev in ostalih Evropejcev. Med njimi so se našli še Mavri in judje iz Andaluzije, ki so bežali pred ostrimi konicami krščanskih mečev in pred posledično rekonkvisto. Jude so tukaj novačili za nadzor nad trgovino in pobiranje davkov. Ko so se nazaj v Lizbono vračale portugalske karavele iz Afrike in španske ladje iz Latinske Amerike (čas Iberske unije 16. in 17. st.), so s seboj na krovu pripeljale še nekaj sužnjev, ki so jih domačini odkupili za pomoč pri delu. Sčasoma so se vse te rase med seboj pomešale in nastala je rasa, genetsko drugačna od tiste, ki prevladuje na Portugalskem. Z drugimi besedami, nastali so Azorci, ki so po genetski sestavi drugačni od Portugalcev, a ker živijo pod Portugalsko, se smatrajo za Portugalce. No, kljub temu, da jih posplošeno smatramo za Portugalce, se jim ob tem naježi koža, postanejo jezni in zardečijo. Vsakega izmed nas popravijo, da so Azorci in ne Portugalci.
Ker je bil ta narod vedno v stiku z novostmi in drugačnostmi drugih kultur, ki so prihajale iz daljnih dežel, so po naravi bolj odprti in tolerantni od drugih. Lažje in predvsem hitreje sprejemajo spremembe, drugačnost in novosti. Skozi zgodovino so bili vedno liberalni, podpirali demokracijo in zavzeli jasna staličta v portugalski kraljevi vojni med absolutisti in liberalci. Pravzaprav so osvobodili celotno Portugalsko pod monarhi in liberalizirali kraljevino. Zaradi vseh teh zaslug so za nekaj časa preselili prestolnico Portugalske na Azorski otok Terceira. Angra je bila izbrana za novo prestolnico, kasneje so ji dodali še vzdevek herojska, zaradi herojskih akcij njenih meščanov. Danes je to mesto znano kot Angra de Heroismo, v njem pa so svoj večen počitek med drugimi našli brat Vasca de Gamme in Joao Cortez Real, najbolj znan azorski pomorščak, ki je odkril Novo Funlandijo in Antarktiko skupaj s svojima sinovoma Gasparjem in Miguelom. Joao Cortez Real je zgradil prvo bolnico na Azorih, zaslužen pa je tudi za poselitev celotnega otoka Sao Jorge, katerega največjo naselbino je leta 1755 na praznik vseh svetih opustošil cunami val kot posledica mogočnega lizbonskega potresa.
Današnji Azorc se zelo dobro zavedajo svojega vojaškega strateškega položaja in avtonomnosti ter ju še bolje izkoriščajo. Portugalska jim je omogočila velikodušno izkoriščanje EU fondov, s katerimi so financirali izgradnjo novih pristanišč, letališč, bolnic, cest, muzejev, turistične infrastrukture … po vseh otokih. Vzporedno je Portugalska odpirala državna podjetja in ustanove, kjer danes zaposlujejo veliko večino domačinov. Vsem Azorcem subvencionirajo letalske karte med otoki in proti Lizboni, trajektne vozovnice med otoki, bencin, nujna zdravljenja v Lizboni, brezplačne avtoceste … Ne rabiš veliko pameti da bi ugotovil da se Azorcem splača živeti pod Portugalsko in vse dokler jo bodo lahko molzli, ne bo teženj po samostojnosti – čeprav bi tisti najbolj goreči dali vse od sebe za samostojno državo Azori, nastanjeno z Azorci, takoj zdaj tukaj.
