14. March, 2012   Agencija Oskar, Indija, Vodniki  

Krava, kakec in "naga baba"

 

Krava, kakec in "naga baba"

 
Nekega lepega dne v Indiji hitim po malih ozkih ulicah. Gužva me spremlja na vsakem koraku.  Motorist, rikša, krava, …, še ena krava na desni;  truma indijcev naokrog.  Še par korakov in zavil bom v manjšo mirno ulico. Za menoj zopet zahupa, zato se postavim rahlo ob zid in ko mimo švigne motorist, stopim naprej do slaščičarja pri malem Krišna templju,  koder starejša gospa s curkom vode zaliva rastline. Nasproti mi prihaja velika krava, jaz pa imam le še korak da zavijem, zato hitro stopim in se v odskoku umaknem kravjim rogom, ki jih je že uperila vame in z desno nogo pristanem v mehki, topli substanci in ravno, ko pogledam proti prstom na nogi, mi ti izginejo izpred oči, ko mi jih z japonko vred zalije sočni kravji drek. Na mestu obstanem in potiho zakolnem. Mojo jezo zmotijo zvoki smeha, ki jih zasledim iz vseh strani neba. ”To pomeni srečo zate!”, se v smehu oglasi prodajalec tobaka. Malce čudno ga pogledam in vprašam: ”A ja?”. Odvrne mi sveti mož (baba), ki sedi zraven čaj mojstra in prodajalca: ”Ja, le kam se ti mudi?”. ”Hmm”, se mi je utrnila misel. ”Saj res! Kam se mi sploh mudi?” Medtem,  ko sem jaz projeciral misel da bi, v kolikor bi stopal počasneje, tudi več okolice dojel, mi je še navrgel: ”Pa še dobro je zate! In še za druge!”. ”Ja pa kaj še?”, sem si mislil in pogledal malce naokrog. Starejša gospa s toplim obrazom mi je pomahala naj stopim bližje. S curkom mi je splaknila noge, da sem se lahko umil in lepo sem se ji zahvalil. ”Čaj?”, se je zadrl čaj mojster. Takoj sem se odločil in naročil štiri. Sveti mož mi je pokazal mesto in rekel naj se usedem . Bil je iz družine Naga, ki se oblačijo le v pepel (on je imel okrog pasu majhno krpico, ker je bil v javnosti). Na čelu je imel 3 horizontalne črte (znak Šive), okrog vratu ogrlico iz rudrakša semen, velik trizob (vilam podobno orožje) in beraško skledico. Po nekaj trenutkih sedenja v prijetni družbi, v tišini, sem ga vprašal, zakaj misli, da je bilo to dobro zame in kako le, bi lahko bilo dobro tudi za druge.  Pogledal me je in mi odvrnil, da ima kravjek antibakterijske lastnosti in da si z njim lahko pozdraviš gljivice na nogah. Prav zanimivo, sem si mislil. Prvič to, da so mi zadnjih par dni res malce zaudarjala stopala, drugo pa, da sem se precej spomnil na to, da mi je še oče pravil, kako so, ko so gnali krave na pašo tudi sami stali v toplih kravjekih, da bi si zaščitili noge pred jutranjo roso in mrazom, saj so kot mladi fantje naokrog hodili bosi. Nato mi je razložil o kravi in mi povedal zakaj so le te tako zelo svete. Ni res, da bi indijci častili kravo kot boga, pač pa njihova filozofija in pogled na življenje vidita v kravi drugo, nadomestno mati, nenehno darovalko, ki nas takoj po tem, ko prenehamo sesati mleko pri materi, nudi svoje mleko, ki pa ga pijemo do smrti. Iz tega naredimo mnoge mlečne produkte. Poleg tega nam daje  še urin in blato, ki pa imata številne zdravilne lastnosti. Iz urina delajo različne kreme, predvsem za kožne bolezni. Z njim se lahko pomije tudi posoda ali razkuži rana. V skrajni sili je boljša tekočina kot človeški urin, v kolikor bližini ne bi bilo vode. Kravjek pa se uporablja v glavnem kot kurivo in pa kot glavno sredstvo za izdelavo posebnega ometa,  s katerim ženske na par dni namažejo stene svojih hiš, tla in ulico pred hišo, saj je ta podlaga za telo zelo prijetna in zdravilna (pomaga pri tuberkulozi, itn.) in pa hkrati odganja mrčes in plazilce, ki se zato držijo zunaj hiš. Skratka, krotka po naravi in zelo prijazna, s svojimi prelepimi očmi sporoča, da so živali tu zato, da nam pomagajo, zato pa smo mi dolžni zanje lepo poskrbeti, ne pa jih gojiti za zakol. Krava je primer nesebičnega bitja, ki vedno daje, zato ni čudno, da indijci v njih vidijo svojo nadomestno mati, ki zanje skrbi, jih hrani, čisti in zdravi, tako kot naredi to prava mati.
V tistem trenutku je bil čaj gotov. Prvi kozarček sem dal babi, nato prodajalcu tobaka in tretjega odnesel gospe izpred templja. Ta se mi je lepo zahvalila in mi pokazala na sestradano psičko, ki je čakala zraven in mi namignila naj ga dam njej. Nasmehnil sem se in glineni kozarček postavil na tla. Baba je srkal svoj čaj in mi pokazal na piškote,  ki si jih želi, zato sem od čaj mojstra vzel še te in mu jih podal. Ta jih je sproščeno vzel, odprl zavitek in z njimi hranil potepuške pse. Zadovoljno sem jih opazoval in razmišljal. Je imel prodajalec tobaka kar prav, ko je rekel, da sem imel srečo, saj če ne bi bilo krave, ne bi stopil v drek in če ne bi stopil v drek, se mi vse to ne bi zgodilo in ničesar se ne bi naučil. Tako je bilo dobro zame in v končni fazi tudi za druge, kot je rekel sveti mož, saj sta z prodajalcem dobila čaj, gospa je bila srečna že, ker mi je lahko naredila uslugo in ker je bila na njen račun nahranjena psička in potem še drugi psi, ki so dobili piškote. Očitno sem bil za trenutek z mislimi malce odsoten, saj sem bil kar naenkrat obdan z indijsko družino, ki je prišla na čaj, med tem ko nage babe ni bilo več videti. Gospa je prav tako očitno že odšla in zgodbica se tu konča. Le prodajalec tobaka me gleda in se mi s širokim nasmehom prijazno prikloni v slovo. Namaste!
Matjaž Rajh