18. January, 2012   Agencija Oskar, Madagaskar, Vodniki  

Fady na Madagaskarju

 

Fady na Madagaskarju

 
Na Madagaskarju živi 18 plemen, 18 med seboj različnih skupnosti: Merina, Betsileo, Betsimisaraka, Antankarana, Antandroy, Bara … Ločijo jih ozemeljske meje, korenine prednikov, zgodovina in jezik. Včasih se jim priključi še 19. pleme, ampak to je bolj poredko. Ta izjema nastane takrat, ko pride skupina belih turistov. Kličejo nas Vazaha, kar pomeni strmeti v nekaj, dokler ne izgine iz vidnega polja, ali po domače ‘buljiti’.
Vsem plemenom, razen 19., pa je nekaj skupnega in sicer so to fadiji. Kaj sploh je fady? Je del jezika, del malgaške mentalitete in način razmišljanja. Je del družinske tradicije in je močnejši kot zgodovina. V prevodu pomeni prepovedan in označuje nevarnost. Je prepovedano delovanje, so prepovedani predmeti, so prepovedane besede, so prepovedani kraji.
Postavili so ga predniki, lahko bi celo rekli, da so to ukazi prednikov. Običajno so to napotki v odnosu, pri nalogah, hrani, o dnevih v tednu, ko je nekaj nevarno, za živali, rastline … praktično cel aspekt življenja je prekrit s fadiji. Fadiji so kot nekakšni kažipoti, nenavadni vodiči, ki pravijo: ‘Ne po tej poti, pojdi po drugi!’ In prst kaže na posledice, ki čakajo kršitelje.
Je opozorilo, svarilo pred nevarnostjo. Je red, ki se ga ne sme podreti. Je nenapisan zakon, ki se ga ne sme prekršiti.
Fadiji so različni od družine do družine, od skupnosti do skupnosti in celo od posameznika do posameznika. Nimajo namena, da bi posamezniku okrnili svobodo, ampak mu želijo zagotoviti srečno in kvalitetno življenje.
Malgaši si ne izmišljajo fadijev, to bi bilo za njih preveč strašljivo.
Malgaška beseda za oprostite je azafady, kar pomeni: osvobodi me vseh fadijev.
Nekaj primerov fadijev za avtoriteto: starejši otrok ne sme obuti čevljev očeta, če je ta še živ; sin se ne sme briti, če je oče še živ (lahko pa odkupi pravico); otrok ne sme brcati zid doma, ker je to isto, kot če bi brcal starše; strogo prepovedano je hoditi pred očetom; prvi riž mora najprej jesti oče, potem ostali; očetu je prepovedano jesti zadnjico katerekoli živali…
Primer fadija za obiskovalce: pokazati napačno pot obiskovalcu je fady.
Primer živalskih tabujev: za nosečnico je strogo prepovedano uživati meso ježa, zaradi ježeve narave, ki lahko poškoduje zarodek; za kače verjamejo, da v njih živi duh prednikov, zato jih ne preganjajo in ne ubijajo. Ko pride v vas ji ponudijo med, mleko in rum, nato se ji zahvalijo za obisk. Iz istega razloga so tudi krokodili svete živali; fady je uničiti gnezdo, ker dom je zelo težko zgraditi in če ga uničiš, lahko škodiš svojemu domu.
Primeri fadijev do umrlih: ko obveščaš sorodnike, da je nekdo umrl, je tabu reči, da je mrtev (resno je bolan); ko je grobnica narejena, ne sme biti prazna (ker je lačna); porodnica ne sme jokati in se udeležiti pogreba, čeprav umre mož ali otrok; fady je pustiti truplo pri miru (velja tam, kjer obračajo trupla – famadihana); fady je izgovoriti ime umrlega….
Primeri fadijev za nosečnice: ne sme obiskati ženske, ki je pravkar rodila; pazljivo mora izbirati hrano, ker lastnosti hrane vplivajo na otroka; ne sme jesti meso krave, ki je umrla med kotenjem; ne sme iti z drugimi moškimi, ker lahko plod umre; ne sme se udeležiti obreda obrezovanja…
Znanih je več primerov, ko so posamezniki jedli hrano, ki je za njihovo vas veljala kot fady. Dokler niso vedeli, je bilo vse v redu, ko pa so tej osebi povedali, kaj so mu pomotoma postregli, je dobil močne krče in težko zbolel, včasih pa celo umrl. 
Moč fadijev je tako velika, da ko je prišlo na otok krščanstvo, jim kljub težkim naporom fadijev ni uspelo zmanjšati. Strah pred posledicami, pred neizvajanjem fadijev je bil večji, kakor pa novi vplivi.
V današnjem času je vse več preseljevanja ljudi v mesta. Tudi na Madagaskar je prišla satelitska televizija, internet, boljše izobraževanje in vpliv nas, belih prišlekov ali Vazah. Vpliv fadijev je danes v vaseh nezmanjšan, medtem ko v mestih fadiji čedalje hitreje izgubljajo na pomenu. 
In še dogodek v zvezi s fadiji: Ko smo nekaj let nazaj potovali s skupino skozi ozemlje plemena Betsileu, sem razlagala kateri fadiji veljajo za to pleme. Pleme Betseileu je zelo pisano pleme, saj nosijo okoli ramen ogrnjene pisane lambe (ogrinjala). Za moža noseče žene je prepovedano nositi lambo vrženo preko ramen, ker lahko sproži prezgodnji porod, oziroma splav. Ustavili smo se v mali vasici in šli na sprehod. Nekje v literaturi sem zasledila, da je moški z lambo ogrnjeno preko desnega ramena poročen, z lambo preko levega ramena pa je prost. Vzdušje v skupini je bilo razigrano, okoli nas je bila gneča in nenadoma uzrem mladega fanta z lambo preko levega ramena. Pokličem lokalnega vodnika in ga prosim, da naj vpraša fanta, če se lahko skupaj slikava. Vodnik pristopi k njemu in spregovorita par besed, nakar se fant obrne vstran in se še bolj zavije v lambo. Vodnik pa mi pravi: ‘Rekel je, da je fady za njega, da bi se slikal z Vazaho.’ Vsi se smejemo. Nakar vodnik doda: ‘Takih fadijev ni. Nerodno mu je in se ni mogel spomniti ničesar drugega.’
Breda Dular