V osrčju Madagaskarja, tam kjer se začne Horombe planota, so najlepši sončni zahodi. Vedno pridemo tja zvečer, ravno ko začne sonce z zadnjimi sončnimi 
žarki božati savano. Včasih je nebo rdeče barve, včasih prelivajoče se v vseh možnih barvah, včasih pa vijolično. Barve kot naročene za sanjarjenje, da se prepustiš trenutku, ki te odnese daleč proč. Daleč preko neskončne ravnine, ki se na robu končuje z gorskim masivom Isalo.
Tukaj živi daleč stran od poti in pogledov pleme Bara. Da so drugačni od ostalih malgašev nam je že takoj jasno, ko jih prvič zagledamo. Imajo bolj afriške, črne korenine in so visoki ter postavni. So edino pleme na otoku, ki z orožjem čuvajo svoje črede zebujev (malgaško grbasto govedo). Ponavadi pastirja sploh ne opaziš, ker stoji zamaknjen 
v senci bližnjega drevesa. Če pa se poskušaš približati čredi, takoj stopi na plano s pripravljeno puško.
Za nas je kraja goveda legenda, za njih pa še kako resnična zgodba. Za to pleme velja, da moški postane moški šele takrat, ko ukrade enega zebuja. Sosedom in sovaščanom se ne spodobi ukrasti, ker se poznajo in so med njimi stkane trdne prijateljske vezi. Nekaj vasi stran pa si to že lahko privoščijo, ker se ne poznajo. Seveda ne podnevi, ker tvegajo, da jih bo pastir brez opozorila ustrelil. Torej, je potrebno krajo izvesti ponoči. Vsi vedo, da spijo pastirji s čredo in z nabito 
puško v roki, vendar…enkrat pa tudi moraš postati moški. Ker drugače, o groza, le katera vaška deklica bo hotela za moža tako revo, ki si še enega zebuja ne upa ukrasti.
Današnji čas je prinesel spremembe tudi na otok. Zebuje so začeli krasti taki moški, ki nimajo želje ‘postati moški’, ampak se želijo obogatiti. Cele organizirane tolpe se ukvarjajo s tem poslom, vendar njihov cilj ni en zebu, temveč cela čreda zebujev. Ko jim podvig uspe, zažgejo del savane, da zabrišejo sledi za seboj.
Zvečer, ko se 
vozimo preko platoja, opazujemo nekje v daljavi ogenj, ki divja preko savane na različnih koncih. Morda je včasih razlog tudi kraja in s tem želja, da bi ogenj zabrisal vse sledove. Navadno je razlog ta, da požgejo suho travo, ki pusti prostor za svežo, mlado in nežno zeleno travo. Zebujev je veliko, pašnikov in pašne trave pa veliko manj. Zebuji so za malgaše banka. Mi si kupimo avto, hišo, vložimo denar v banko, malgaš pa si bo kupil še enega zebuja. In če se bo slučajno nabralo še malo denarja, pa še enega zebuja in še enega. In zelo redko se zgodi, da bo žival prodal. Prestiž in bogastvo sta pomembnejša.
Breda Dular
