08. apr, 2020   Agencija Oskar, Vodniška šola  

 

Študijsko potovanje vodniške šole – Turčija 2020 – prvič

Več … Študijsko potovanje vodniške šole – Turčija 2020 – drugič.

Eksplozija Življenja!

Kot nas pomlad prebudi in prerodi, tako vodniška šola Agencije Oskar preobrazi vodnika v »našega« vodnika. Zgodi se čarovnija: iz gosenice postanemo metulji – igrivi, iskrivi, konstruktivni, podpirajoči in razumevajoči. Da bi se lažje ločili od svojih osebnih lastnosti, predsodkov in prepričanj, si nadenemo živalska imena. Vse počnemo, ker si ŽELIMO in poznamo SMISEL početja. Zato predavamo s strastjo, z žarom in užitkom. Veselje nas je poslušati.

Skupaj, vsi za enega in eden za vse, smo premagovali same sebe. Zmaga rdeče nad zeleno! Koliko strahov se je sprašilo ven iz nas!!! Čvrst, pokončen vodnik, vodi z zgledom. Takemu vodniku je veselje slediti! Kolikokrat se je vsak med nami presegel. Le tak vodnik na poteh lahko presega potnikova pričakovanja. To pogosto slišimo od sopotnikov, ki se zadovoljni vračajo s potovanj.

Letošnjemu vodji Noju (alias Oskar) so skozi viharje in mirne zalivčke študijskega potovanja vodniške šole sledili Miš in Gos, Čaplja in Papiga, Raca in Sraka, Bramor in Hrček, Vešča in Žolna. Zaradi predčasne vrnitve je bilo potovanje krajše, z vzporedno razsežnostjo, in je kljub temu v celoti izpolnilo namen.

Komaj čakamo, da vas lahko spet popeljemo po prostranem širnem svetu, obogateni z znanji in spoznanji Oskarjeve vodniške šole. 😊 

IMG 20200313 131823 1024x768 - Študijsko potovanje vodniške šole - Turčija 2020 – prvič

Kaj pravijo udeleženci vodniške šole Agencije Oskar letnik 2020?

Za začetek vam predstavljamo, kaj pravijo udeleženci študijskega potovanja vodniške šole Agencije Oskar, v naslednjem e-časopisu pa vam povemo, kaj se je na tem zdaj že legendarnem potovanju res dogajalo!


Vodnica Miš piše:

»Na Oskarjevo vodniško šolo sem se prijavila kot že aktivna vodnica, ker sem želela pridobiti nova znanja in veščine. Takrat si še nisem predstavljala, kako zelo me bo ta šola potegnila vase, da bom še vsaj naslednje tri mesece večino časa razmišljala samo o tem.

Domači del vodniške šole me je takoj prevzel. Občutki navdušenja nad predavanji so se mešali z občutki strahu pred izzivi, ki prihajajo. Nikoli nisem vedela, kaj točno me čaka v nadaljevanju, kdaj bom spet nastopila, kako me bodo ocenili in kakšne strahove bom še presegala. A najlepše je bilo, da smo se vsi počutili podobno in se tudi zato tako hitro povezali, si pomagali in skupaj napredovali.

Nikoli ne bom pozabila, kako smo se zagnali v naštevanje lastnosti »popolnega« vodnika, da smo nazadnje (odrešilno) ugotovili, da smo tudi vodniki samo ljudje. V spominu so mi ostale vse aktivnosti v naravi, predvsem tiste, pri katerih smo nekateri tudi malo zajokali od vsega hudega… 😊 Neverjetno je bilo, da smo bili vsi neprespani, pa vendar ves čas popolnoma zbrani. Za vedno si bom zapomnila duhovite šale gospoda Bramorja in spodbudne besede gospoda Hrčka, ko mi je bilo pri igri »s šalom živih barv« najtežje.

Potovanje v Turčijo je bilo pika na i. Tam smo se še bolj povezali, stiskali pesti drug za drugega, se bodrili in tudi zabavali. Super je bilo, da smo naše znanje iz domačega dela vpeljali v prakso. Spoznala sem, kje sem pri prejšnjih vodenjih delala napake, pa tudi kaj sem počela dobro. In spet sem začutila, zakaj sem tako rada vodnica!

Oskarjeva šola je naredila name velik vtis. Predvsem zato, ker sem se znebila strahu pred novimi vodenji potovanj, ko sem se vedno znova spraševala: »Ali bo vse v redu? Kakšna bo skupina? Ali mi bo uspelo?«. Zdaj se veselim novih potovanj in mi ne predstavljajo več velikega stresa. Drugače gledam tudi na dejanja in razmišljanja drugih. Tako lep je občutek, ko te ljudje sprejemajo, ko je vse, kar rečeš, OK! Vsak dan se trudim, da to spoznanje udejanjam v vsakdanjih domačih odnosih, pri sprejemanju drugih in njihovih mnenj. Vsi smo drugačni, a vsi si želimo biti sprejeti.»

IMG 20200314 112826 1024x768 - Študijsko potovanje vodniške šole - Turčija 2020 – prvič


Vodnica Vešča piše:

»Zame je bila celotna šola čisto nekaj novega. Nikoli prej nisem niti vodila niti bila na potovanju z vodnikom. Veseli me odkrivanje novih zgodb drugačnosti različnih koncev sveta, raziskovanje novih dežel in krajev, učenje, spoznavanje kulture in druženje z domačini.

Ko sem se prijavila, nisem vedela, kaj me zares čaka na vodniški šoli in ali imam sploh dovolj časa za učenje in dopusta za študijsko potovanje, glede na to, da sem se na šolo prijavila med redno službo. Vse se da, če se hoče!
Sprejela sem izziv. Sledila sem misli: spoznati nekaj novega, narediti nekaj samo zase in iz vsake situacije potegniti le najboljše! In točno tako se je odvilo: spoznala sem zanimive ljudi; vsak je prišel s svojo zgodbo in skupaj smo naredili nekaj velikega. Navdušena sem nad energijo, ki smo jo pričarali. In kako radi smo si pomagali! Vsi smo navijali drug za drugega in se veselili uspehov drug drugega.

Na vodniški šoli sem tudi ugotovila, da sem nekje na svoji življenjski poti pozabila nase. Zdaj delam na tem, da bi se spet našla. Zbodla me je predvsem moja nesproščenost, nesigurnost in trema, ki je pri sebi nisem vajena. Spoznala sem se v drugačni luči.

Na koncu sem celotno izkušnjo sprejela, vse slabo in vse dobro, vse kar se je zgodilo v moji glavi, cel tornado misli, ki še vedno traja…  Želim si biti tukaj, želim si to početi, želim se učiti in želim najti svojo vodniško pot.«

IMG 20200314 180558 1024x768 - Študijsko potovanje vodniške šole - Turčija 2020 – prvič


Vodnica Čaplja piše:

»Že nekaj časa sem se spogledovala z blogom Oskarjeve vodniške šole in nekaj v meni je hotelo sprejeti izziv. Ker verjamem, da je sprejemanje novih izzivov nujno, če želim v življenju naprej, sem izpolnila in poslala prijavnico.
Oskarjeva predavanja so me navduševala in odpirala nova obzorja. Govoril je o majhnem zelenem krogu naših prepričanj in čustev, ki nas omejujejo in o velikem prostoru kreacije, ko uspemo stopit čez te omejitve v rdečo sfero. Kaj pa če so omejitve, o katerih razmišljam, meje zelenega, ki jih lahko prestopim, če se tega zavedam, če to želim in delam na tem? To spoznanje mi je odprlo nove širše možnosti delovanja, za drugačno doživljanje sebe, za razumevanje, kaj je tisto v meni, ki želi nove izzive in kaj je tisto, kar se upira vsaki spremembi. V meni se je zbudila želja preseči omejitve.

Turška potovalna zgodba je bila zame v vseh pogledih vzporedna resničnost. Menjavanje vlog vodnik/potnik že na letališču me je navkljub odporu hitro potegnilo v vrtinec doživetij. Občutila sem, kako pomembno je delo vodnika že takoj na začetku, ko potniku pomaga pustiti domače misli doma.

Dogajanje na poti je bilo tako pestro, da mi ni dopuščalo drugega kot biti tukaj in zdaj. Intenzivno je bilo tudi doživljanje – ko smo prvi večer zapustili Istanbul, se mi je zdelo, da smo na poti že zelo dolgo in ne šele prvi dan.

Vodenje drugačnosti, ki smo se ga učili v Oskarjevi vodniški šoli, pomeni resničen in poglobljen stik z deželo in ljudmi. To je tisto, kar ustvarja potovalne zgodbe, ki ostanejo za vedno v nas. Spletanje drugačnosti in popotniška nota Agencije Oskar me navdušuje. Doživeli smo jo z obiski lokalne tržnice in avtohtonih vasi, lahkotno in mimogrede. S sprehodom po Prienah in med čudovitimi balvani Herakleje sem se učila, kako sopotnike popeljati v drugačnost. Geografsko in zgodovinsko pestrost Turčije sem začutila ob spretno izbranih temah predavanj, na katera smo se vodniki temeljito pripravili in ob Oskarjevem povzemanju in povezovanju naših drobcev vsebine v zgodbo.

Skupina mi je bila v močno oporo in spodbudo. Tudi sama sem se veselila vsakega dobrega nastopa in napredka prijateljev. Ja, res smo postali prijatelji. Povezala nas je skupna izkušnja in želja popeljati sopotnike v deželo z vodenjem drugačnosti, ki nam pomeni uresničevanje poslanstva.

Hvaležna sem za to dragoceno življenjsko izkušnjo. »

IMG 20200313 181407 1024x768 - Študijsko potovanje vodniške šole - Turčija 2020 – prvič


Vodnica Raca piše:

»Če tvoje poznavanje ognja prihaja samo iz besed,
poprosi, da se končno enkrat skuhaš na njem.
Ne zanašaj se na izkušnje drugih ljudi.
Preden sam ne vstopiš v ogenj,
ti nič ne more dati gotovosti in prepričanja.
Želiš vedeti? Podaj se v ogenj.« Rumi, Zakladi duše

Nisem vedela, kaj me čaka. Stopiti ven iz sence in se izpostaviti? Kaj res? Zbrala sem pogum in naredila korak, na katerega sem se pripravljala že vrsto let. Bil je pravilen.

Od prvega dne vodniške šole v Ajdovščini, nato v Kranju, kasneje v Pliskovici, sem pri sebi čutila spremembe. Vsakič lažje mi je bilo biti izpostavljena. Skozi vaje in predavanja sem sama sebi dokazovala, da je pomembno tvegati, saj s tem rastem. Izgubljala sem strah. Strah pred tem, da je treba v trenutku zablesteti. S tem sem se v življenju vedno borila in z izkušnjo vodniške šole se z njim lažje spoprijemam.

Naučila sem se biti drugačen vodnik, odprt za več kot le za klasično vodenje, pripravljen zaviti iz začrtanih poti. Na študijskem potovanju sem doživela, da pravi obraz dežele niso njene znamenitosti, ampak njeni ljudje in njihova domačnost. Tam se skriva pravo bogastvo potovanja.

Polna navdihov in novih spoznaj komaj čakam, da vsa nova (spo)znanja uporabim v praksi in se podam na novo pot!«

IMG 20200314 115335 1024x768 - Študijsko potovanje vodniške šole - Turčija 2020 – prvič


Vodnica Papiga piše:

»Za vodniško šolo sem se odločila zavestno in ji letos namenila ves svoj čas, energijo, trud in denar. Domači del izobraževanja je bil intenziven, popolnoma me je prevzel in potegnil vase. Vse, kar sem se naučila v teoriji, sem na potovanju lahko prenesla v prakso. Neprecenljiva izkušnja!

Izobraževanje mi je omogočilo drug pogled na delo vodnika in vpogled v drugačen način komunikacije. Spoznanje, da je vse prav, tako kot je v dani situaciji in da se je motiti človeško, mi je ogromno pomagalo pri razumevanju sebe, drugih in našega učnega procesa. Poskušala sem delovati v skladu z vsem, kar je bilo rečenega tekom izobraževanja. Mnenje mojih kolegov, kako me vidijo kot vodnika ali kako bi ocenili moje nastope, mi je postalo zelo pomembno. Ego že mogoče noče prevečkrat poslušati kritik, vendar sem vsakič sproti prav nestrpno čakala komentarje mojih kolegov sopotnikov, kaj so imeli za povedati. Kje sem šibka? Kaj naj dodelam? Kako naj to izboljšam? Kaj lahko nadgradim? Želja po nenehnem napredku, izboljšavah in učenju me žene naprej. Na študijskem potovanju sem se zavedala, da v vodenju res uživam in da delo vodnika, ki ustvarja potovalne zgodbe, opravljam z vsem srcem.«

20200314 190355 1024x768 - Študijsko potovanje vodniške šole - Turčija 2020 – prvič


Vodnik Hrček piše:

»Oskarjeva vodniška šola je na meni pustila kar nekaj trajnih sledi. V dvomesečnem plesu teorije in prakse sem se vedno znova seznanjal sam s seboj. Slabe navade, ki sem jih v preteklosti raje potlačil kot pa odpravil, so priplavale na površje. Vedel sem že, da v krizni situaciji trezno ravnam, a spoznal sem, da kompliciram tam, kjer to ni potrebno. Zelo sem radoveden, vendar pri iskanju odgovorov premalo osredotočen in zbran. Dobro se učim iz izkušenj drugih in vem, da so najlepše stvari preproste. Pa vendarle mi je prava umetnost teorijo spraviti v preprosto prakso.

Kot izkušen lokalni vodnik v Sloveniji sem prvič izkusil obseg in vso kompleksnost nalog vodnika na potovanju po svetu. Šola mi je pokazala pot do uspešnega vodenja, ki temelji na jasni viziji in čistemu namenu. Sem sodita strukturirano znanje in strukturirano vodenje, ki pomenita varnost in gradita vodnikovo samozavest. Le na takšni podlagi pride do izraza vodenje z žarom, ki navdušuje potnika.

Pod vplivom vodniške šole sem pričel presegati samega sebe. Sedaj ne le želim, temveč zakoreninjene slabe vzorce dejansko spreminjam in dosegam zastavljene cilje. Poleg tega, da napredujem na osebni ravni, mi je dragoceno tudi to, da sem spoznal svoje kolege sopotnike in naše mentorje, same krasne osebe. Skupaj smo se veselili uspehov in neuspehov, drug drugega smo kritično ocenjevali in spodbujali. Vsi smo iz šole izstopili drugačni, kot smo vanjo vstopili, to pa je bistvo vsakega potovanja.«

IMG 20200315 171556 1024x768 - Študijsko potovanje vodniške šole - Turčija 2020 – prvič


Vodnik Polž (8 let) piše:

»Vodniška šola je bila zelo zabavna. Prvič sem videl, kaj moja mami dela veliko vikendov. Sprehodi, minutke za zdravje, slepe miši in vse je bilo zabavno. K srcu sta mi padla Šoja in Petelin in tudi Bramor in Slon. Upravljal sem tudi kamero, ki je vse snemala. Boris je bil Jež. Oskar je bil Noj. Mami je bila Žolna. Monika je bila Lisica. Mojca je bila Štorklja. Mami je tudi predavala komunikacijo in razumevanje. Vsak dan sta bila dva vodnika – eden dopoldan in eden popoldan. Osem nas je bilo, ki že delamo za Agencijo Oskar, jaz sem bil edini otrok, pa še ta odrasel.«

IMG 20200316 141149 polarr 1024x768 - Študijsko potovanje vodniške šole - Turčija 2020 – prvič

Več … Študijsko potovanje vodniške šole – Turčija 2020 – drugič.