29. apr, 2020   Agencija Oskar, Vodniki, Vodniška šola  

 

Študijsko potovanje vodniške šole – Turčija 2020 – drugič

Več … Študijsko potovanje vodniške šole – Turčija 2020 – prvič.


Vodnica Gos piše:

Vodila sem že pred udeležbo v vodniški šoli in se redno udeleževala različnih izobraževanj za vodnike. Za tega sem že po bežnem pregledu spletne strani agencije Oskar pričakovala, da bo drugačno. Brez pretiravanja lahko povem, da je preseglo (in še večkrat obšlo) vsa pričakovanja.

Veliko aktivnosti, ki smo jih izvajali, me je presenetilo. Hoja po gozdu z zavezanimi očmi in popolno prepuščanje in zaupanje tistemu, ki te vodi. Glasno in razločno kričanje (za nas z bolj šibkim glasom) navodil kolegu na drugi strani ceste. Jutranja joga, minutke za zdravje, samorefleksije. Ob nekaterih aktivnostih sem se soočala z lastnimi strahovi in se o sebi naučila, da ne zaupam zlahka. Med procesom je ego precej trpel, ko je bilo potrebno opustiti nekatere stare navade pri izvajanju vodenja in se naučiti novih, ki so se mi na začetku zdele celo nesmiselne, zdaj pa vidim, da mi bodo pri delu izjemno prav prišle. Predvsem študijsko potovanje je bilo velik izziv. Spoznavala sem meje lastne vzdržljivosti. Dolgi dnevi, zelo malo spanja celo zame, ki sicer ne spim veliko, polna koncentracija od zgodnjih jutranjih ur do poznih večernih, včasih sredi noči… Občasno sem bila izjemno utrujena, ampak navdušena nad vsemi nami, da smo bili tako zagnani in se po vseh opravljenih nalogah še malo pripravljali na naslednji dan, da bi od potovanja čim več odnesli. Vse to ob obilici dobre volje.

Vodniška šola

Naučila sem se veliko stvari, ki mi bodo pomagale pri vodenju: kako se postaviti v vlogo gosta/sopotnika, zakaj se sopotniki odzivajo, kot se, kako na različne načine razbiti monotonost in dvigniti duh skupine. Do zdaj sem tudi verjela, da se moram pri pripravah na različne destinacije ogroooomno učiti. Zdaj pa mi je jasno, da se moram samo naučiti razumeti del sveta, v katerega se podajam. Sliši se zelo logično, a sem šele zdaj to dojela. Prav tako sem  vedno delala v dobro znanem okolju in večinoma po točno določenem programu. Kar tako spotoma skočiti malo v neznano in precej s poti mi je bilo nepredstavljivo. In potem smo se nekega dne nenapovedano sprehodili čez malo močvirna tla, med balvani, kjer je drselo in je bil nahrbtnik pretežek in je bilo nasploh v moji glavi veliko razlogov za pritoževanje. Ampak tam je bila trava najlepše zelene barve, balvani so bili topli in mestoma porasli z mahom in razgledi so bili prečudoviti. Takrat sem se naučila (in še nekajkrat kasneje na potovanju), da najbolj nepričakovane in včasih tuje stvari ostanejo najbolj v spominu, samo sprejeti jih je potrebno. 

Vodniška šola

Od začetka šole so se nekatere stvari, ki smo se jih učili, počasi vtihotapile tudi v moje življenje. Besedo »moram« poskušam zamenjevati z besedo »želim« in življenje se zaradi te majhne spremembe velikokrat zdi malo bolj prijazno. Pogosto sama sebe sprašujem, kako se počutim.  Zelo so mi k srcu prirasli Oskarizmi in zalotila sem se, da mi vse večkrat pridejo na misel v vsakdanjih situacijah. Zadnje čase, ko je življenje bolj enolično, mi je še posebej blizu tisti, da je »bolje zmrzniti na potovanju kot zgniti doma« .

Najpomembneje pa je, da sem na  izobraževanju spoznala moje sošolce, predrage živalice. Hvaležna sem jim za družbo, podporo in pomoč, ter tudi za konstruktivno kritiko. Poleg tega sem dobila novo veselje do vodenja in komaj čakam, da preizkusim nove veščine in spoznanja v praksi in da bom skupaj s sopotniki rasla ob nabiranju novih izkušenj.

Vodniška šola


Vodnik Bramor piše:

Spomnim se, bili smo v Konyi, pozno popoldne, za nami je bil še eden izmed najlepših dni…   V mošeji Sulejmaniji smo se posedli v krog na preprogo nekateri po turško, drugi po svoje.  Bili smo utrujeni, zelo umirjeni, v zraku je bil spokoj. G. Noj nam je pripovedoval o Seldžukih, Osmanih, o petih stebrih islama … Z mislimi sem zrl v prihodnje dni, veselil sem se poti pred nami, saj sem začutil veliko medsebojno povezanost, empatijo, vedoželjnost in strmenje po skupnem cilju. Ja, ja… dosegli smo skupinsko dinamiko nirvanskih razsežnosti. Res mi je bilo lepo.

In bil je večer in bilo je jutro peti dan.

Nov dan se je pravzaprav začel že zvečer, ki je bil pravo nasprotje popoldneva.  Na prenosnih zaslonih se je pojavil obujeni veteran Jelko in se hitro razširil med nami. Sporočilo: Takoj domov! To pa je bil spektakularen prehod iz rdeče v zeleno, situacija kakršne vodniki nismo bili deležni niti v Nojevem laboratoriju v Ajdovščini ali pa Pliskovici. Pritisk rojakov smo prenesli stoično, ravnali državotvorno, ob jutru petega dne smo šli na pot domov.

Vodniška šola

Ta neverjetni utrinek je prekinil vodniško potovanje po Turčiji, deželi po kateri zdaj hrepenim še bolj kot kadarkoli. Kaj me je tako pritegnilo? Kulise na poti po Turčiji se menjajo hitro: prve kulture, nato Grki, Rimljani, Bizantinci, Osmani. Videl in začutil sem raznoliko naravo, velemesto in pristne turške vasi. Vse to pa so spremljale nenehne priprave na predavanja in vodenja, ki so mi bila dodeljena. Takoj ko mi je odleglo, da sem nekaj opravil, že se je začelo nekaj novega. Čustvena nihanja v tej raznoliki deželi v dobri in prijazni družbi so me navdihovala in zabavala. Zdaj čakam čas povratka, trenutek, da spet začutim deželo z vsemi svojimi čuti.

Na poti sem  vedno bolj spoznaval samega sebe – svoje šibkosti in svoje močne lastnosti. S pomočjo kolegov in kolegic sem spoznal, da v skupino prinašam vedrino in lahkotnost, ko lahko duhamorno situacijo predstavim z razbremenilnim humorjem. Veliko smeha smo si tako podelili, si globoko oddahnili in se sprostili.

Vodniško šolo Agencije Oskar vidim kot zelo intenziven učni proces ki skozi skupinsko delo gradi posameznika. Sprva se mi je proces šolanja zdel nenavaden in skrivnosten, a so se pridobljene veščine hitro sestavile v smiselno celoto. Navdušila me je kreativnost programa tako v vodniški šoli kot na samem vodniškem potovanju. Šola mi je poleg napredka v nastopanju in retoriki dala vpogled in razumevanje psihologije potovanj in delovanje vodnika.

Vodniška šola


Vodnica in mentorica Žolna piše:

Od vseh mojih vlog v zgodbi Agencije Oskar, mi je sodelovanje v vodniški šoli najljubše. Zakaj? Tako kot spomladi brstijo sadna drevesa, tako v izkustvenem procesu Oskarjeve vodniške šole vzbrstijo in se razcvetejo nove identitete vodnikov. Pridejo po nove vodniške veščine, zgodi pa se jim mnogo več kot samo »še eno« izobraževanje – zgodi se premik, zgodi se »klik«: na vseh ravneh. Zgodi se prava eksplozija Življenja.

In kaj sploh počnemo na tej legendarni šoli? Poudarek je na izkustveni ravni. Že stari Grki so vedeli, da je prvi korak pogled vase; sporočilo preročišča v Delfih je jasno: »Spoznaj samega sebe!«. Saj res, kdo pravzaprav sem? Ko spoznam, kdo sem, spoznam tudi način, kako spoznati svoje sopotnike. Kljub temu, da nas navidezno ločuje veliko plasti, nas združuje cela kopica skupnih imenovalcev. Od začetka izobraževanja in študijskega potovanja, od točke nič, ko se skupina prvič zbere, gradimo na skupni zgodbi in pozornost usmerjamo na tisto, kar nas povezuje in ne na tisto, kar nas razdružuje. Tako postajamo vse bolj harmonična, podpirajoča, celovita skupina, v kateri se vsak njen član počuti varno in sprejeto, da lahko uresničuje skupni cilj potovalne skupine. Tako se zgodi transformativna izkušnja, ki krasi naša potovanja.

Ko preko izkušenj in refleksij ozaveščamo svoje sence, lahko naša sonca vedno močneje svetijo. Skupina nam da moč in zaupanje drug do drugega in do vodje, ki ga stkemo v našem skupnem času. Prav to zaupanje in občutek varnosti nam omogoči, da si upamo »iti čez«: iti čez strah pred nastopanjem, iti čez strah pred prepuščanjem, iti čez strah pred višino, iti čez negotovost ali sem dovolj dobra, ali mi bo uspelo, ali bom preživela …

Vodniška šola

»Strah je votel, okrog ga pa nič ni!«, pravi stari slovenski pregovor, ki se nam vse bolj izkazuje kot resničen. Ja, ko se soočimo s tistim, česar nas je najbolj strah, doživimo – nič! Prazen nič. Osvobojajoče! Spoznamo, da je življenje lahko polno drame, ki pa se pravzaprav ni in se tudi nikoli ne bo zgodila. V vodniški šoli torej med drugim ozaveščamo tisti mali glasek, ki nam ustvarja težave, vzbuja strahove, jezo in tesnobo. In tako se strahovi razblinjajo v nič, naša sonca pa lahko močneje svetijo v svet in lahkotno uresničujejo svoj namen – ustvarjati izpolnjujoče potovalne izkušnje.

Kaj še počnemo? Potapljamo se v razumevanje potovalnih procesov. Gospod Noj (alias Oskar) z nami deli dragocena spoznanja in modrosti svojih strnjenih življenjskih in potovalnih izkušenj. Poglabljamo se v metafore in zgodbe: Potovanje kot letenje na potovalni skakalnici. Potovanje kot življenje. Potovanje kot ustvarjanje vzdušij dinamike v skupini. Potovanje zaradi potnika in ne potovanje zaradi dežele. Potovanje kot spletanje drugačnosti. Ko vodnik razume, vidi več in zato lahkotneje, z večjim samozaupanjem in zdravo samozavestjo vodi katerokoli skupino sopotnikov v katerokoli deželo, na katerokoli potovanje.

Kako? Opremljeni z znanji in veščinami dobrega vodenja, retorično podkovani, temeljito pripravljeni na predavanja, ki izhajajo iz razumevanja vsebin geografije, zgodovine, umetnosti, vzročno posledične povezanosti dogajanj v regijah potovalne dežele. Vadimo, vadimo, vadimo. Izkustveno in v praksi. Vsak nastop dobi povratno informacijo od kolegov in mentorjev. Kako dragoceno! Ko usvojimo potovalni načrt, pripravo dispozicij, retorične spretnosti razlagalnega in usmerjujočega načina vodenja, smo pripravljeni na nove izzive, na poglabljanje razumevanja.

Vodniška šola

Rdeča nit Oskarjeve vodniške šole je univerzalni petplastni koncept razumevanja sebe, sopotnika in življenja. To je živa struktura, ki poglablja stik vodnika s sabo, s sopotniki in z deželo. Zavedanje fizične, čustveno energijske, mentalne plasti (zelene sfere) ter duševne in duhovne ravni (rdeče sfere) v samem sebi, v sopotniku in v deželi pomeni, da vključujem vse tisto, kar je. Pomeni, da pozornost usmerjam v celoto in sem budno prisotna. Potovanje postane okvir, v katerem udejanjamo svojo vizijo in namen. Val ustvarjalne moči tako preseže potovanje in se razlije daleč v domače življenje.

In kakšen je učinek Oskarjeve vodniške šole? Kako naprej? Navdušeni vodniki svoje navdušenje prenašajo na sopotnike in na sodelavce v domači in tuji deželi. Ko vodimo potovanja in živimo iz sfere smisla in vsebin, potovanje in življenje postane radost. Manj strahov, manj tesnobe, več znanja, več svetlobe, prinaša več prostora za sproščenost in prisotnost. Okrepimo občutek Živosti, budni smo in pozorni do sebe, do sopotnikov in do dežele. S takim vodnikom je pravo veselje potovati! 😊

Več … Študijsko potovanje vodniške šole – Turčija 2020 – prvič 

Vodniška šola