Piše: Violeta Štojs
Križarjenje skozi norveške fjorde in severni sij >>
Ko se je jeklena ptica dvignila z letališča v Ljubljani, smo pustili vsakdan za seboj in poleteli proti deželam, kjer še vedno šepetajo starodavne legende o trolih in morskih kraljih. Pred nami je bilo devet dni čistega čudeža, ki nas je popeljalo skozi kraljestvo vode, gora in brezčasne lepote.
Pot se je začela v Københavnu, mestu, kjer sta se rodili domišljija Hansa Christiana Andersena in skandinavska ljubezen do življenja. Očaral nas je stari pristan Nyhavn s svojimi pisanimi hišicami, ki stojijo v vrsti kot barvni svinčniki. Kanali so polni lesenih čolnov, v zraku pa diši po svežem maslenem pecivu. Nekje na obali, na skali sredi morske pene, tiho sedi Mala morska deklica in zre proti obzorju – prav tja, kamor nas bo kmalu odneslo naše plovilo. V danski prestolnici nas je pričakala mogočna plavajoča palača – naš dom med valovi. To ni zgolj prevozno sredstvo, temveč svetlobni grad, ki lahkotno drsi po morju. Ko zunaj brije svež severni veter, nas v notranjosti razvaja toplo udobje: od bleščečih dvoran z vrhunsko kulinariko in gledaliških predstav do skritih kotičkov z bazeni, kjer se mehurčki penijo ob pogledu na veličastno morsko pokrajino. Z vsakim sončnim zahodom nas ladja zaziba v spanec, medtem ko nas skozi noč varno pelje novim čudesom naproti.
Pred nami so norveški fjordi, kjer po legendah jokajo gorski divji možje. Potujemo od Hellesylta skozi Geirangerfjord, kjer se čas ustavi. Navpične stene, prekrite z žametno zelenim mahom, se dvigajo tisoč metrov visoko proti nebu. Z njihovih pobočij bučijo mistični slapovi. Najbolj znan med njimi je slap Sedem sester, katerega sedem belih curkov se preliva v globino, nasproti pa stoji slap Ženin, ki po legendi večno žaluje, ker nobena od sester ne usliši njegove ljubezni. Ko stojite na palubi pod temi vodnimi zavesami, začutite kapljice čiste gorske vode na obrazu in moč narave, ki človeka pusti brez besed. Sprehod po kraju in do slapov je nepozabno doživetje.
Naš naslednji postanek je Ålesund – kamnita lepotica, rojena iz pepela. Mesto, ki se je kot feniks dvignilo iz uničujočega požara in se prelevilo v eno najlepših arhitekturnih pravljic Norveške. Sprehod skozi to obmorsko mesto je kot listanje slikanice v slogu secesije (art nouveau). Kamnite fasade krasijo reliefi zmajev, mističnih bitij in cvetličnih motivov, nad vsem pa kraljujejo stolpiči z ostrimi konicami. Ko smo se povzpeli na razgledno točko Aksla, se je pred nami odprl pogled na otočke, raztresene po morju kot smaragdi na modri svileni obleki.
Nato priplujemo še do skritega zelenega raja na koncu sveta – v majhno vasico Flåm, ki deluje kot bivališče vilinov. Tukaj se strma gorska pobočja stikajo s safirno modrim fjordom. Slovita gorska železnica pelje mimo divjih prepadov in deročih rek visoko v gore. Med vožnjo vlak obstane ob mogočnem slapu Kjosfossen, kjer poleti iz meglice zapleše mitološko bitje Huldra in s svojo pesmijo začara mimoidoče popotnike. Sprehod po vasici in vzpon po kamnitih stopnicah pa nas pripeljeta do mogočnega slapu, ki grmi čez skale. Od tam se odpira neprecenljiv razgled na celotno dolino, vasico Flåm, globoko moder fjord in našo križarko.
Dan plovbe, torej dan brez ogledov, je vsak preživel v svojem ritmu in počel natanko to, kar si je najbolj želel. Prav v tem se skriva eden največjih čarov križarjenja – vsak lahko najde nekaj zase, svoje vtise pa nato deli z drugimi. Ladja nas je pripeljala še do nemškega mesta Kiel. To živahno pristaniško mesto ob Baltskem morju diši po pomorstvu, avanturah in svobodi. Sprehod po dolgi promenadi Kiellinie nam je ponudil pogled na elegantne jadrnice, stare svetilnike in velike ladje, ki krojijo utrip mesta. Kiel predstavlja popoln most med divjo, neokrnjeno nordijsko naravo in sodobnim svetom.
Pred nami je bila še plovba nazaj v København in polet domov. Ob večerjah smo se pogovarjali o vseh nepozabnih trenutkih, ki smo jih doživeli, o zgodbah, ki smo jih slišali, in o legendah, ki so nam pomagale razumeti lepoto in skrivnost tega severnega sveta. Tega potovanja ne bomo nikoli pozabili.
