Čudovita sladka Provansa

Piše: Daša Šter

Večerilo se je, ko smo začeli našo dolgo pot iz Ljubljane, preko Fernetičev, čez celo Furlansko in Padsko nižino do Genove in naprej po Ligurski obali, skozi neštete tunele in čez številne viadukte, do obmejne Ventimiglie in že smo bili v Franciji. Nočna vožnja je bila mirna in prijetna. Ustavili smo se na prvi avtocestni postojanki za jutranjo osvežitev.

In takoj, ko smo stopili z avtobusa … je zadišalo po borih in v lokalu po ravnokar pečenih francoskih rogljičkih! Sonce se je zapodilo s poševnimi jutranjimi žarki čez nebo. Zajeli smo sapo in naše prvo mesto – Nica!

Prva točka je bila čudovita Promenade des Anglais (Angleška promenada). Na desni mehko valujoče modro morje, na levi elegantne meščanske hiše druge polovice 19. stoletja z ozkimi kovanimi balkoni, vmes pa promenada s palmami, klopcami, jutranjimi tekači in sprehajalci … in sonce, ki nas je pogrelo in osvežilo.

Ime Nica izhaja iz grškega imena Nikaia ali Nikeia. Stari Grki so v tem naravnem zalivu naredili pristanišče in ga poimenovali po svoji boginji zmage. Ime se je ohranilo skozi dolgo zapleteno zgodovino Azurne obale, ki je velikokrat menjala oblastnike. Bogati Angleži so se v Nico zaljubili že v drugi polovici 18. stoletja – in še danes se promenada imenuje po njih.

Nekje na sredini promenade smo se odpravili v mesto, ki je od leta 2021 pod budnim očesom UNESCa. Naš cilj je Marche aux fleurs. Poleg pisanih rožic so nas očarali pridelki s kmetij v zaledju Nice: prva zelenjava, prvo sadje, košarice jagod, različni siri, skuta, kruh in pekovski izdelki, pa številka ročno izdelana mila, prtički s provansalskimi vzorci, bombažni predpasniki, uporabni izdelki iz lončenine in še marsikaj drugega. Naši čuti so bili zaposleni – barve, dišave, prijaznost prodajalk in veseli zvoki obiskovalcev. V kavarni na robu smo si privoščili prvo francosko kavo – »cafe au lait« – štiri naša dekleta pa celo pravi francoski zajtrk!

Sončna fontana – »Fontane du soleil« – nas je razorožila. Na sredini stoji sedem metrov visok kip fantastičnega Apolona, ki je obkrožen s petimi božanstvi, ki predstavljajo Zemljo, Merkur, Venero, Mars in Saturn. In v trenutku, ko smo prišli, so odprli še vodne curke! Preprosto stali smo in gledali …

V vznožju Maritimskih Alp ali Predalp, le 44 km od Nice, leži sončna vasica Grasse. Tradicionalna obrt v tej vasici je bila predelava usnja. V preteklosti so se domači usnjarji usmerili v izdelavo damskih in moških rokavic in pri tem se je pojavila potreba po iskanju različnih esenc, ki bi omilile neprijeten vonj usnja. Tako so se prebivalci usmerili v iskanje različnih domačih rožic v okolici. Iz cvetov so začeli izdelovati esence in z njimi so preparirali usnje. In sčasoma so se v tej umetnosti tako izurili, da so pričeli izdelovati parfume, toaletne vode, mila in druge kozmetične pripomočke.

Več stoletij je rasla slava Grassa, ki je postal ena od svetovnih prestolnic parfumov. Jasmin, sivka, suhocvetnica, mirta, vrtnica, vijolica, mimoza, cvet grenko-sladke pomaranče in številne druge. Domačini so začeli kupovati cvetove rožic iz različnih dežel in danes se v Grassu ponašajo z okoli 2000 različnih dišav.

Najbolj znana parfumarka preteklosti je bila slovita Katarina de Medici. Kot štirinajst let stara deklica se je morala poročiti s francoskim kraljem Henrikom II. Bila je mama kar treh sinov, ki so postali francoski kralji, sama je bila zelo spretna in vplivna v državni politiki, poleg tega pa odlična v pripravi parfumov in tudi … strupov!

V Grassu smo si ogledali eno od šestih parfumerij – Fragonard. Od cveta do končnega izdelka nam je lokalna vodička predstavila cel proces. In povedala, kako pomembna oseba je le nez oziroma nos! To je ženska ali moški, ki kreira nove parfume po naročilu parfumerije in ima izjemno lastnost in sposobnost ločevanja in prepoznavanja esenc. Ves dogodek je bil izjemen in nas je prevzel, tako moške kot tudi ženske. In seveda je bilo težko zapustiti salon brez vrečke … moj najljubši je »Ile d´Amour« – Otok ljubezni!