18. sep, 2019   Agencija Oskar, Grčija, Zimzeleni  

 

Moje najmočnejše potovanje doslej

List iz potovalnega dnevnika »dopusta« z Oskarjem

Ura je 5:20. S polno brzino drviva po avtocesti, kot da se nisva pravkar zbudila. Kalimera! Dobro jutro, dober dan! Danes je deseti dan potovanja. Na sovozniškem sedežu pišem, ker ne vem, kdaj bom imela naslednjič vsaj pet minut časa, da zapišem misli, ki se smukajo po kotičkih mojega notranjega sveta.
Kako sva se znašla tu? Zgodila se je spontana odločitev »greva raziskat Grčijo!« Greva v manj znane in obljudene predele, kjer se še vedno čuti prvobitnost, stran od našminkane turistike. Poiskat greva prvinskost, tisto starodobno antično čutnost, iz katere izvira naša civilizacija. Začutit greva, kako je biti Grk, biti Grkinja – tak čisto pravi, vsakdanji, ki živi svoje življenje – tako kot je.

Grčija

In sva šla: brez priprave, brez podrobnega načrta. Le z namero raziskovanja in postavljanja vizije dneva vsak dan sproti; kar pomeni da sva šla v Neznano. Vsak trenutek je novo presenečenje in prihodnost je zagotovo prazna množica … kar lahko postane naravnost strašljivo, brez oprijema, kot da izgubljam tla pod nogami. Šele s spremljanjem posledic lastnih odločitev, se mi iz dneva v dan krepi potovalna samozavest: vidiš, Vesna, gre! Saj le tako Neznano postaja Znano!
»O, a v Grčijo gresta! Kolk se bosta imela luštn! Plaže, dobra hrana, noro!!!«, so mi zavidale prijateljice pred odhodom.  O ja, noro je, zares je NORO!  Plaže?!? Gledava jih od daleč, z razgledišč in vrhov, ko lezeva po grebenih pretežno gorate Grčije. No, vzela sva si točno 24 ur in nič več za počitek. Na Lefkadi, otoku najlepših plaž.

Grčija

Resničnost pa je čisto drugačna. Odločava se večinoma takole: Vidiš vasico? Greva gor! Vidiš Delfe? Greva še na goro Parnas? Greva! Pejva se sprehodit še po tem mestu? Pejva! A greva Meteoro prehodit? Greva! Najlepše se je gibat zjutraj in zvečer. Vstajava pred šesto in dneve končujeva, ko jih končujeva. 

Je to raziskovalno potovanje ali kondicijski trening na terenu?
Pred očmi se mi naslika Tina Maze in njen trener – le kdo ve zakaj? 😊

»Ne, to zagotovo niso počitnice, to je raziskovalno potovanje!«

List iz potovalnega dnevnika "dopusta" z Oskarjem

Brez obiranja, brez priprav, brez refleksije – samo špon! Nimam časa, da bi si uredila nohte, kaj šele, da bi objavila fotke na instagramu in sproti pisala. Bom kasneje. Zdaj si samo beležim in globoko diham.
Na trenutke se mi zazdi, da topo zrem predse, da nisem več sposobna srkati potovalnega bogastva in dojemati ne sebe ne okolja. Kakšen neizprosen potovalni tempo! Običajno sem bila jaz tista, ki priganja, zdaj pa kar naprej poslušam:

»A si že?!?«
Sem, seveda sem, jaz sem vedno »že«. (Še eno novo spoznanje o sebi.)
A si res že? Greva naprej!

List iz potovalnega dnevnika »dopusta« z Oskarjem

Dušo mi boža čuten glas Margarite Zorbala. Poje nama za dobro jutro, za dober dan in tudi za dober večer. Njena Methismeno Koritsi je himna najine raziskovalne Grčije: skrivnostna, nagajiva, srčna, pomirjujoča in spodbudna hkrati. Postaja potovalna rdeča nit – en sam CD se vrti kot mantra, v vseh potovalnih odtenkih sidra razpoloženja in mimobežne podobe.
Hrana? V slogu tempa raziskovalnega potovanja je na izbiro kosilo ob platanah, ob evkaliptusih, pod borovci ali pod oljkami. Vprašanje je le, kaj si za pod zob nareževa iz zaloge v prtljažniku: domače sadje z grškim jogurtom ali paradižnik s feta sirom, olivami in čebulo, bogato zalito z olivnim oljem? Za poobedek pa fige s sosednjega hriba. Razveseljujejo me močni okusi, ki so dozoreli na grškem soncu. Res je, jeva, da živiva in ne živiva, da jeva. Še ena logika raziskovalnega potovanja. Preprosto in učinkovito!

Grčija

In kaj sva »odkrila«?

Globoko se mi vtisne Monodendri, vasica z zenovskim vzdušjem, ki je eno od izhodišč za raziskovanje najglobljega kanjona na svetu Vikos.
Presune me polotok Mani: tu se čas ustavi. Odkrivava skrivnostne zapuščene vasice med stoletnimi pajčevinami zločestih pajkov. Lezeva in lezeva v hrib (seveda med bodikljavim grmičevjem) in ko vendarle prilezeva na vrh, se izkaže, da skozi »zapuščeno« vasico pelje lepa urejena cesta. Ojoj, pa ne spet. 😊
V Meteori, kraju sredi neba, ostanem brez besed. Zdi se, kot da samota nagovarja in ven potegne tisto, kar je najbolj pristno in srčno v človeku.   
Delfi, Olympia, Pella, Mikene … miti spregovorijo, legende dobijo nov smisel. Ja, tudi zato potujem, da poglabljam razumevanje o arhetipih, ki delujejo v naših življenjih skozi polje nezavednega.

Globok vdih in izdih, potovalna misija je uspela.

Echaristo Grčija! Hvala, Grčija! Hvala, da se vračam domov okrepljena in poživljena. Morda prav zaradi spontanosti in Neznanega,  izjemnega tempa in raziskovalnega duha, to potovanje ostaja moje najmočnejše potovanje doslej 😊

Vesna Selan

PS.
Kot poznam razvoj dogodkov v Agenciji Oskar, se bo iz tega potovanja za naslednje leto razvil kar lep šopek grških potovanj. Pustimo se presenetiti.

Grčija

Zdaj vem: tako se rojevajo potovanja Agencije Oskar – na terenu, z neizprosnim tempom, kjer te radovednost vleče naprej, kjer skočiš v vodo in plavaš, ne glede na to ali je topla ali hladna in se povsem raztegneš iz svoje cone udobja.

Grčija