Kje ste moški potniki?
Ure pred odhodom. Še zadnje podrobnosti in kovček se zapre. Pogled v listo potnikov, da preverim ali bomo skupaj rezali rojstnodnevno torto. Ne, rojstnodnevne torte ne bo, je pa zato od 20 potnikov v skupini samo 1 moškega spola. Saj ne morem verjeti! Že v prejšnji skupini je bilo razmerje 9:2 v prid ženskam in v predprejšnji in v predpredprejšnji tudi. Če dobro pomislim, je na vseh potovanjih skozi leta mojega vodenja razmerje ženskih potnic vedno večje od moških. Da pa se to ne dogaja samo meni, ugotavljam tudi v pogovoru s sodelavci vodniki in komercialisti. Tudi naše statistične številke kažejo, da je 65-70% vseh potnikov Agencije Oskar žensk.
»Ha hahaha«, se hudomušno nasmeje sodelavka Breda, ko ji povem, da imava na potovanju samo 1 moškega. No, 2, če prištejem še šoferja.
Vse lepo in prav! Ampak se sprašujem, kje ste potem moški in kaj je vzrok, da ženske vedno bolj masovno potujejo same, v krogu svojih prijateljic in sodelavk, medtem ko moški vztrajno ostajajo doma?
Ali je res, da ostajate doma na kavču pred televizorjem s pilotom v eni in pivom v drugi roki, kot se je malce nagajivo pošalila ena od potnic? Je res, da nimate potrpežljivosti in prilagodljivosti, ki jo zahteva potovanje, ali je morda razlog v tem, da je ostajanje doma počitek in odmor od »tečne« žene? Je morda res to, da smo ženske bolj radovedne in vitalne tudi v pozna leta, ali pa moški raje potujete sami, v lastni organizaciji? Ste morda bolj »solisti« in vam je skupinska dinamika odveč? Ali pa pridno služite, medtem ko eni zapravljamo?
Ali je res, da ženske bolj »iščemo« medtem, ko ste moški nehali iskati oz. ste že »našli«. In kaj je tisto, kar iščemo na potovanjih, ker ne najdemo doma?
Ne samo potovanja, tudi mnoga druga področja življenja postajajo »privilegij« žensk.
Zakaj je temu tako sprašujem vas, spoštovani potniki. Ali je morda bolje vprašati potnice?:)
Vodnica AO