Piše: Davorin Jerman
Hvala za spodbudo, da strnem nekaj misli o svojem glavnem hobiju oziroma v nekaterih obdobjih že skoraj načinu življenja.
Potovanja so najbolj intenziven del mojega življenja. Na poti živim v višjih obratih, izkoriščam vsak trenutek, saj se še bolj zavedam, kako minljiv je. Odklopim se od vsakdanjega življenja; po nekaj dneh ujamem potovalni ritem, po tednu ali dveh pa se mi zdi misel, da imam na drugem koncu sveta drugačno življenje, komaj še verjetna. Pot postane življenje. Moje drugo življenje, ki razbija rutino, me vrže iz cone udobja, me postavlja pred nove preizkušnje, uči in bogati. Prav na poti sem nekajkrat doživel skoraj religiozen občutek hvaležnosti, da sem v točno tem trenutku na točno tem mestu. Odprla so se mi nova obzorja in perspektive.
Potovanja so zame trojni užitek. Uživam v pripravi poti, ko logistiko in destinacije sestavljam v najboljši možni mozaik. Uživam, ko potujem in se načrti v glavi spreminjajo ter nadgrajujejo v resničnost. Uživam tudi ob obujanju spominov. Spomnim se skoraj vsakega dneva na poti, tudi desetletje ali več nazaj – trenutkov, ko sem odkril nekaj povsem nepričakovanega, ko sem destinacijo doživel povsem drugače, kot je bila videti »na papirju«, in ko se je ovinek od začrtane poti izkazal za njen najboljši del.
Domov se vračam poln fizične in še bolj mentalne energije. Če mi je uspelo reševati izzive v tujem okolju, jih bom zmogel tudi doma. Na življenje in svet sem začel gledati tudi skozi izkušnje tujih dežel. Energijo sem deloma vlagal v sistematično raziskovanje Slovenije in Evrope, deloma pa je v domači rutini počasi izzvenela – do naslednje poti. Potovanja potrebujem tako, kot potrebujem sladico na koncu kosila. Brez njih mi telo pove, da nekaj manjka.
Vsaka pot je zgodba zase, nov izziv. Vendar so mi prve poti, ko mi je bilo vse novo in neverjetno, še toliko močneje zarezale v spomin. Še posebej kraji na »koncu sveta«, oziroma v praksi na koncu ceste, kjer se začnejo neskončne puščave, gozdovi ali gore.
Potujem, ker me že od otroštva privlači raziskovanje sveta, ker je vsaka destinacija zgodba zase in omogoča nepozabna doživetja.
Potujem, torej sem/živim.
