12. sep, 2012   Agencija Oskar, Brazilija, Vodniki  

 

Brazilski nasmeh

Piše: vodnik Iztok Mervič
Čudovita narava, pisana kultura in predvsem dinamični ljudje ustvarjajo edinstveno energijo, ki krasi Brazilijo in jo uvrščajo med najbolj priljubljene turistične in popotniške destinacije. Brazilija je velik “talilni lonec” različnih barv kože, okusov, zvokov in kultur, skoraj pripravljen da zavre. Vsebuje majhne koščke vsega – po nekaj iz vsega sveta. Rezultat vseh teh različnosti je živahno, veselo in sproščeno vzdušje, ki je znano kot “brazilski način življenja”. Raznolikost njenih svetov in obrazov je unikatna, z eno skupno značilnostjo – brazilskim nasmehom. Brazilija je čudovita mešanica narodnosti, kultur, ver in verovanj, zanimivih praznovanj in še veliko več. Brazilija predstavlja dom ljudem z vsega sveta, z različnimi kulturnimi ozadji. Zgodba se je začela nekaj več kot petsto let nazaj med prvotnimi domorodnimi prebivalci –  južno ameriškimi Indijanci in prvimi portugalskimi naseljenci.
Portugalci so prišli v Brazilijo v prvi vrsti izkoriščati njene naravne vire. Naselili so se na severovzhodni obali, kjer sta rodovitna tla in podnebje v obalni nižini nudila idealne pogoje za gojenje sladkornega trsa. Prvotni priseljenci so se preživljali s prodajo sladkorja, lesa, zlata in srebra v Evropo, nato pa so v začetku 16. stol. kot sužnje za delo na plantažah sladkorja pripeljali Afričane. V državi Bahia, kamor so jih pripeljali največ, je še danes velika večina prebivalstva temnopoltega – mesto Salvador velja za črno srce Brazilije. Suženjstvo je bilo v Braziliji ukinjeno leta 1888. Do takrat se je trgovina s sužnji že zmanjšala, ker so sužnje na kmetijah in v rudnikih nadomestili priseljeni delavci, ki so kot migranti iz Evrope prišli v iskanju boljših ekonomskih priložnosti.
Tekom 19. in še posebej v začetku 20. stoletja je v Brazilijo prišlo veliko priseljencev iz Nemčije, Italije, Španije, Portugalske in Poljske. Poleg njih pa tudi ne-Evropejci, kot so Libanonci, Sirci in Japonci, med drugim tudi na delo v gumarski industriji v Amazoniji in na plantaže kave v jugovzhodni Braziliji. Največ pa se jih je naselilo na jugu Brazilije, kjer je danes opaziti močan evropski vpliv tudi na obrazih domačinov – biti plavolas in modrook v južni Braziliji ni prav nič eksotičnega. V sedanjosti nove skupine priseljencev prihajajo iz Azije in nekaterih drugih držav Južne Amerike.

Vsi obrazi sveta.
Barvita in pisana kultura je posledica različnih etničnih pripadnosti prednikov današnjih Brazilcev. Po žilah veliko brazilskih državljanov se pretaka mešanica različnih krvi – od indijanske, evropejske, afriške pa tudi azijske. Ko se z domačini pogovarjate o njihovi narodnosti, pogosto ponosno povejo, da so Brazilci, dodajo pa, da so potomci tega in tega naroda. Brazilci so večetnični, multi-rasni narod priseljencev – imajo vse obraze sveta. Ni je take stvari kot “tipičen brazilski obraz” – kvečjemu tipičen brazilski nasmeh…
Del brazilske kulture so tudi avtohtoni prebivalci, ki živijo na podeželju, nekateri tudi na težko dostopnih območjih (npr. v Amazoniji). Govorijo več jezikov in narečij, neznanih tujcem. Preživljajo se s poljedelstvom, trgujejoz zunanjim svetom. Brazilska vlada je registrirala precej teh avtohtonih zemljišč za zaščito njihove dediščine, čeprav v isti sapi izkoriščajo njihovo zemljo in naravne vire za doseganje visokoletečih gospodarsko političnih načrtov. Ne smemo misliti, da gre za Indijance v romantičnem pomenu besede, kljub temu pa se še vedno zgodi, da odkrijejo kakšno novo pleme globoko v amazonski džungli.
Vendar pa Brazilci ne vidijo več barve kože – osredotočajo se na družbene razrede in razlike med njimi. Stoletja stare razlike med revnimi in bogatimi so pustile močan pečat še danes. V zadnjih letih se je z ekonomsko rastjo vzpostavil srednji razred in mnogi Brazilci so dobili priložnost za dostojnejše življenje – kupujejo si stanovanja, avtomobile, si privoščijo potovanja, o katerih so še nekaj let nazaj le sanjali itd.
Brazilske ljubezni
Brazilci so zelo čuteč narod, so čustveni, včasih celo pretirano občutljivi, zato so strastni ko se ljubi in ko se strelja. Tudi v njihovi glasbi je velikokrat čutiti mešanico veselja in žalosti – alegria com tristeza. Veljajo za lep narod – radi skrbijo za svoje telo, saj v večini države precej časa preživijo v poletnih oblačilih in radi pokažejo svoja negovana telesa. Predvsem ženske namenijo veliko pozornosti svojemu videzu – včasih je lažje najti lepotni salon kot restavracijo s hitro prehrano. Da o pregovorni lepoti brazilskih deklet sploh ne govorimo…
Zaradi različnih kulturnih ozadij se Brazilija ponaša s številnimi praznovanji, na katerih prevladuje petje in ples. Socialne razlike milijonskih mest zbledijo ob bučnih in pisanih praznovanjih, ki dosežejo vrhunec ob karnevalu. Karneval je najbolj znana fešta, Brazilci ga preprosto obožujejo in mnogim predstavlja največji dogodek leta. V šali pravijo, da se leto začne šele po karnevalu, saj se je na ta dogodek potrebno skrbno pripraviti. Celotedenske zabave so najbolj znane v v Riu de Janeiru in Salvadorju, zelo priljubljena je tudi tradicionalno obarvana fešta v malem mestecu Olinda (blizu Recifeja). Poleg velike zabave pa je karneval tudi resno tekmovanje. Najbolj znano je v Riu de Janeiru, kjer na posebnem stadionu imenovanem sambodromo šole sambe vsako leto pripravijo posebno koreografijo in kostumografijo na posebej za to priložnost napisano sambo. Nastopajoči predstavljajo svojo skupnost in ura slave na sambodromu za njih pomeni vrhunec leta. Od glasbenikov, plesalk in plesalcev, stereotipno načičkanih lepotic, starih in mladih – vsi prispevajo svoj delček v mozaik in upajo, da jim bodo sodniki naklonili zmago.
Vera v Braziliji predstavlja širok spekter veroizpovedi in verovanj. Večina Brazilcev je katolikov, poleg tega pa se je tekom zgodovine prikradlo še mnogo drugih verskih pogledov in oblikovalo hibriden sistem prepričanj. Za razliko od drugih predelov sveta je brazilska kultura strpna, zato obstaja mirno sožitje z različnimi religijami.
Družinski čas je skoraj svet v Braziliji. Veliko družin obeduje skupaj, podobno kot v Španiji. Veliko pozornost posvetijo družabnim srečanjem in spoštovanju tradicije, ki prehaja iz ene generacije v drugo. V Braziliji ima močan pečat tudi televizija. Dober primer so novelas – po naše limonade. Brazilke – nič nenavadnega ni, če tudi njihove moške polovice – novele preprosto obožujejo. Novela, ki se vrti v elitnem času je skorajda obsojena na mega uspeh. Zanimivo je, kako naslovne pesmi postanejo veliki hiti – pojejo jih celo tisti, ki novele sploh ne spremljajo. Novele so pomemben del brazilske kulture – ljudem da priložnost spoznati kulturo in trende v različnih delih Brazilije, ki jih mnogi nikoli v življenju ne bodo obiskali. Se še spomnite Sužnje Isaure? Njihova ljubezen do hrane pa ni daleč zadaj. Brazilci v svoji kuhinji uporabljajo različne vplive in imajo veliko regionalnih jedi. Od nacionalne feijoade do mesa na žaru in morskih dobrot. Več o brazilski kulinariki si lahko preberete tukaj.
Brazilci so zelo ponosni ljudje: ponosni na svojo glasbo, popularne in verske festivale, njihovo arhitekturo, raznoliko kuhinjo vsake regije, njihovo naravo, bogate paleontološke lokacije po vsej državi. Skratka, ponosni so na vse dobre in lepe stvari, ki jih lahko ponudi ta tropska država. Verjetno najbolj ponosni so na svoj nogomet. Bogoskrunsko je dejati, da je bil (Argentinec) Maradona boljši od boga nogometa Peleja. Za Brazilce je nogomet svet – včasih bolj kot vera – poleg tega pa je za njih oblika umetnosti. Način, kako igrati je skoraj enako pomembno kot dati gol, pomembno je “igrati lepo” – jogar bonito. Skoraj vsakdo ima svoj klub – tudi ženske! Celo kot turista te Brazilci vprašajo za kateri njihov klub navijaš. Štadion Maracanã v Rio de Janeiru je bil dolgo časa največji na svetu, še vedno pa ostajaeno izmed svetovnih nogometnih svetišč. Največ navijačev na svetu ima klub Flamengo – več kot 30 milijonov.
Rumena majica brazilske reprezentance je močan simbol in privlačen magnet za vsakega športnega navdušenca – Brazilija ima največ naslovov svetovnih prvakov med vsemi – pet. Mimogrede – njihovi reprezentanci se reče seleção in ne karioke (carioce), kot nas že dolga leta zavajajo naši športni komentatorji. Carioca je prebivalec Ria de Janeira in ne nogometaš brazilske reprezentance…
 
Brazilska čarovnija
Ena izmed stvari (če ne celo najpomembnejša med vsemi), ki popotnika začara v Braziliji so nedvomno njeni ljudje. Brazilci so prijazni in zgovorni, polni energije in strasti. Narod, ki najraje od vsega pleše, se zabava in igra nogomet. Poleg tega so Brazilci zelo gostoljubni. V šali pravijo, da je pri njih vedno prostor še za enega. V tej ogromni deželi boste vedno dobrodošli. Dežela, ki je v svoji zgodovini ljubeznivo sprejela na milijone priseljencev, ki so iskali nov svet, kjer bi si zgradili novo življenje in investirali v prihodnost. Škoda je le, da je Brazilija za vedno ostala dežela prihodnosti. Tudi danes, ko ji gospodarski kazalci kažejo zelo dobro, so mnogi Brazilci skeptični.
Standardno vprašanje tudo bem? Zahteva standarden odgovor: tudo bom. Vse v redu? Vse v redu. Ob tem še radi dvignejo palec in s tem dajo vedeti da je vse super fino fajn in sploh beleza – ali lepota po naše. Brazilci so radodarni, solidarni in imajo sproščen smisel za humor. Obenem so delavni in zelo ustvarjalni. Predvsem glasbeno so zelo nadarjeni – tako zanimive in atraktivne mešanice glasbenih stilov verjetno ne boste slišali nikjer drugje na svetu. Njihova sproščenost je nalezljiva in kar težko je razumeti, zakaj neki se neznanec na avtobusu z menoj pogovarja kot da se poznava že 100 let? Kratki vljudnosti pogovori ali vprašanja o smeri se lahko sprevržejo v dolge debate, v katerih boste od prijaznega neznanca izvedeli vse – od tega, kje v mestu se najboljše jé, vključno z zdravstvenimi težavami strica njegovega znanca pa do poslovnih ambicij njegove hčere iz drugega zakona. Na srečo se ne pogovarjajo veliko o politiki – raje parlamentirajo in filozofirajo o nogometu.