Piše: sopotnik Vinko Kukman
Prvi stik z deželo
Po pristanku v Dublinu se je naše irsko popotovanje začelo proti zahodu, proti Galwayu. Že sama vožnja je bila uvod v tisto Irsko, ki smo jo poznali s fotografij – zeleni travniki, kamnite ograje, pašniki in značilne hiše. Galway nas je pričakal s svojo posebno lepoto in živahnostjo. Sprehod po mestu je bil prvo pravo srečanje z irskim utripom. Mesto nas je prepričalo s svojo arhitekturo, ozkimi ulicami in značilnim vzdušjem. Že tukaj smo začutili, da bo Irska precej več kot samo čudovita narava.


Moherski klifi – trenutek, ki ostane
Drugi dan je sledil eden od vrhuncev potovanja: Moherski klifi. Vreme nam sicer ni bilo povsem naklonjeno – pihal je veter, nebo ni bilo tisto modro, ki bi si ga morda želeli za fotografije. Toda prav zaradi tega so bili klifi še bolj mogočni. Ocean, veter in visoke temne pečine so ustvarili prizor, ki ga človek težko pozabi.
Zame je bil to najlepši del celotnega potovanja. Stati tam ob robu Evrope, poslušati veter in gledati v mogočni Atlantik je bil poseben občutek. Fotografija lahko ujame podobo, ne more pa ujeti občutka, ki ga doživiš na takem kraju. Pot nas je nato vodila do gradu Bunratty, enega najbolj znanih irskih gradov, ob katerem smo si ogledali tudi etnološko oziroma tradicionalno vas. Tudi tukaj smo dobili vpogled v nekdanji način življenja Ircev. Nadaljevali smo proti mestecu Adare, ki nas je očaralo s svojimi značilnimi hišami s slamnatimi strehami in mogočno katedralo. Irska je na vsakem koraku ponujala nekaj novega.

Irski večer – glasba, ples in dobra volja
Zvečer smo prispeli v Killarney, ki nam je pripravil še posebno doživetje. Udeležili smo se pravega irskega večera, kjer niso manjkali tradicionalna irska glasba, ples in seveda odlična atmosfera. Vodnik David nas je s svojo energijo in humorjem popolnoma navdušil. Večer je hitro minil ob glasbi, plesu in smehu. Takrat sem dokončno razumel, da Irske ne moreš spoznati samo skozi njene gradove in pokrajino. Spoznati jo moraš tudi skozi ljudi, njihovo glasbo, ples in veselje.


Ring of Kerry – Irska iz razglednice
Naslednji dan nas je čakala panoramska vožnja po znameniti Ring of Kerry. To je bil dan, ko smo imeli občutek, da se za vsakim ovinkom skriva nova razglednica. Ustavili smo se na številnih zanimivih točkah: fotografirali smo se z domačini, pili pravo irsko kavo, nekateri pa smo si celo namakali noge v mrzlem Atlantskem oceanu. Poseben spomin ostaja tudi pravo irsko kosilo v preprosti obcestni gostilni. Nič pretencioznega – ravno nasprotno. Preprost lokal ob cesti, dobra irska enolončnica in pastirska pita, skozi okno pa pogled na ocean. Prav takšni trenutki so pogosto najbolj pristni. Na eni od postojank smo si ogledali tudi delo pastirskega psa. Videti psa, kako na ukaze vodi in usmerja ovce, je bilo izjemno zanimivo. Še posebej simpatično pa je bilo crkljanje mladičkov pastirskih psov, ki so s svojo igrivostjo osvojili prav vse. Pot smo nadaljevali v narodni park Killarney, kjer smo si ogledali tudi čudovito aristokratsko arhitekturo in spoznali še eno, nekoliko bolj elegantno podobo Irske. Nočitev v Clonmelu je zaključila še en izjemno bogat dan.



Rock of Cashel – kamen, grad in stoletja zgodb
Naslednje jutro nas je pričakal eden najbolj znamenitih zgodovinskih spomenikov Irske – Rock of Cashel. Mogočna skalna vzpetina z zgodovinskimi ostanki, cerkvijo in gradom je kraj, kjer imaš občutek, da je vsak kamen del neke stare zgodbe. In teh zgodb na Irskem res ne manjka. Nina nam jih je znala približati na zanimiv in razumljiv način, tako da znamenitosti niso bile samo lepe kulise, ampak so dobile tudi svojo zgodovino in pomen.


Kilkenny – srednjeveški šarm in pivovarska tradicija
Pot nas je nato vodila v Kilkenny, čudovito zgodovinsko mesto z ozkimi ulicami, starimi stavbami in srednjeveškim značajem. Ogled mesta smo povezali še z obiskom pivovarne, kjer smo spoznali del irske pivovarske tradicije. Kilkenny je bil še en dokaz, kako raznolika je Irska – od divje atlantske obale in zelenih pašnikov do mest z bogato zgodovino in živahnim uličnim utripom.


Dublin – zaključek irske zgodbe
Naša zadnja pot je vodila nazaj v Dublin, kjer smo si ogledali nekatere najbolj znane znamenitosti irske prestolnice. Med njimi je izstopala veličastna katedrala sv. Patricka, obiskali smo tudi znamenito Molly Malone, nato pa se sprehodili po ulicah, kjer iz pubov odmevajo glasba, pogovori in značilen irski vrvež.


Pet dni je minilo kot blisk
Ko zdaj pogledam nazaj, imam občutek, da smo v petih dneh videli ogromno. Moherske klife, gradove, katedrale, zelene pašnike, ocean, nacionalni park, zgodovinska mesta, pastirske pse, irsko glasbo in ples, Dublin in še marsikaj. Toda hkrati smo videli samo majhen delček tega, kar Irska ponuja. Pet dni Irske je premalo. Premalo za njene pokrajine, njeno zgodovino, njene ljudi in njeno posebno dušo. Je pa dovolj, da domov prineseš nepozabne spomine.



Prav zato bi za to potovanje težko našel boljši zaključek kot: Irska, hvala za teh pet dni. Zagotovo se bom še kdaj vrnil. Posebna zahvala pa gre Agenciji Oskar za odlično pripravljen in izjemno doživet program ter predvsem naši vodnici Nini, ki je s svojo profesionalnostjo, toplino, znanjem in pripravljenostjo prisluhniti našim željam poskrbela, da je bilo naše potovanje še lepše, kot smo pričakovali.
Irska je ostala v spominu in mislim, da bo tam ostala še dolgo.
