Bodite prvi – vsrkajte bistvo
primer: Vzhodna Turčija 2019
Čez prvomajske praznike smo po petih letih spet prvič potovali po VZHODNI TURČIJI. Komaj kdaj smo videli kakšnega tujca. Dežela nas je gostila v vsej njeni gostoljubnosti in samobitnosti. Bilo je kar nezemeljsko doživetje.
Uživanje v še neokrnjenih kotičkih in neodkritih deželah je danes privilegij, ki hitro izginja. Turistični kraji so dostopni, cenovno ugodni in nudijo vse možno udobje – vendar tisto, zaradi česar potujete, se tam komaj še najde. Biti korak pred turizmom je dodatna razsežnost – v drugačnosti lahko začutite sebe, vsrkate deželo in sporočila, ki jih nosi za vas.
PRVA SLIKA – pred turizmom:
Predstavljajte si Vzhodno Turčijo – danes neokrnjeno deželo, v katero je turizem komajda vstopil. Njena spontanost je še nedotaknjena, razgaljena pred vami, da jo vsrkate vase. Vstopite med veličastne ostanke Anija in Akdamarja, ki zažarijo v vsem svojem sijaju, saj ste tu skoraj sami. Vstopimo v visoke ravnice z domačini, ki v iskreni neprofesionalnosti skušajo narediti vse za vas in nam s tem o deželi govorijo iz sebe. Sprehajamo se po starem Mardinu in Šanliurfi med domačini in vsrkavamo NJIHOVO vzdušje.
DRUGA SLIKA – turizem:
Predstavljajte si Vzhodno Turčijo čez nekaj let, ko vanjo vstopi turizem. Spremeni se v gradbišče novih hotelov in infrastrukture. Na parkirišču pred Anijem in Nemrutom se med množico avtobusov prerivamo proti vhodu… v starodavnem mestu pa se izgubljamo v barviti množici mnogih skupin in iščemo svojega vodnika, upajoč, da ujamemo kaj od razlage. Znamenitost nam gotovo ostane v prijetnem spominu, a resnično doživeti je ne moremo.
Predstavljajte si vzhodnoturško veličastje čez nekaj let. Množica hotelov in asfaltirane ceste, po katerih vas avtobusi udobno vozijo do urejenih razglednih točk. Tam se gnetemo, da bi ujeli lep pogled na Ararat ali jezero Van, vse naokrog pa je množica prodajalcev, hrup in vrvež. Saj bo tudi to Vzhodna Turčija, vendar v njej ni neskončnosti, miru in tišine – prelestnega vzdušja, ki ga negibnost nosi za nas. Ni več odmaknjenosti, pridiha avanturizma in podoživljanja nekdanjih karavanarjev na poti iz osrednje Azije.
Tisto čez nekaj let ne bo več prvobitna Vzhodna Turčija, temveč svet turizma, vzporeden svet, v katerem povsod veljajo iste zakonitosti. Vse bolj se približuje načinu življenja, kot ga imamo doma – vse bolj enak je, kjerkoli na svetu že smo. Zato nam je udoben, prijeten in poznan – z večjo množičnostjo tudi vse cenejši. Vendar je v njem vse manj drugačnosti, gostujoče dežele in tistega, kar hodimo iskat na potovanja.
Samobitna današnja Vzhodna Turčija pa je še vedno kotiček sveta, ki z drugačnostjo bogati svetovno kulturno dediščino in s seboj nagrajuje sopotnika v njej – kot širokogrudna mati mu daje toliko, kot je sposoben nositi. Potovanja v Vzhodno Turčijo so danes res dražja kot na primer potovanja v že turistični Egipt ali Španijo, a razlika v ceni več kot le odtehta presežno bogastvo, ki izhaja iz samobitnosti.
Tudi Vzhodna Turčija bo postala cenejša, a takrat se bomo vsi skupaj spraševali – v čem pa je ta dežela drugačna kot so vse tiste pred njo? Zakaj bi potoval tja? Kje se je izgubilo njeno sporočilo zame?
Na koncu se skupaj vprašajmo – po kaj na potovanje gremo in s čim naj se s potovanja vrnemo? Piramide, templji in druge znamenitosti ostanejo v deželi. Spominki hitro utonejo v pozabo, z njimi pa tudi množica potovalnih podatkov. Hotelov in restavracij se komajda spomnimo.
Vračamo pa se z vzdušji in doživetji v nas – z našo lastno izkušnjo. Ta je povezana z NOVIM IN NEZNANIM, s tistim, česar prej še nismo doživeli in kar nam je dežela DODALA. Na vse tisto, kar smo že doživeli, smo še komaj občutljivi, nič novega nam ne pomeni.
Za vse je torej prav. Najprej želimo doživeti turizem – dokler v nas nosi novo in še neodkrito, nas bogati in razvija. Ko pa turizem kot vzporedni svet enkrat doživimo in se njegova kreativna moč za nas izčrpa, je smiselno iskati »nekaj več«. Potem sopotnik najde »avant (pred) – turizem«, novo neizčrpno kreativno drugačnost, s katero dopolnjuje lastno bogastvo.
Za osebni razvoj gre – v turizmu je domačega veliko in drugačnega malo, v »avant-turizmu« pa se domače diskretno umika drugačnosti. S prehodom proti samobitnosti se povečuje informacijska moč, s tem tudi izkušnja in potovalna moč. Vi, dragi sopotnik, postajate glavna atrakcija, in ne več dežela in znamenitosti v njej.
Reka vedno teče le navzdol. Turističnih krajev bo vse več in samobitnih vse manj. Hkrati raste tudi zavest v ljudeh – vse več nas je, ki nam je turizem izpel kreativnost in vse bolj iščemo samobitne kraje brez turistične gneče. Pritisk na samobitnost je vse večji, zato se vse bolj spreminja. Prej ko jih doživimo, večje bogastvo nam pokloni. Za neokrnjenost pa lahko veliko storimo tudi sami.
Varujmo neokrnjenost in jo znajmo ceniti. Zavedajmo se, da je na tem planetu vse manj avtohtonih kotičkov, ki imajo za nas izjemno moč in pomen – saj nam le drugačnost pomaga pri odkrivanju samega sebe. Potovanje »pred turizmom« je nadgradnja in dodatna RAZSEŽNOST. Le tako nam OMOGOČA tisto zaradi česar potujemo. Turistična potovanja pa nam ZAGOTAVLJAJO predvsem le tisto, kar smo plačali.
Potovanja »pred turizmom« vodijo v razvoj in razširjanje pojmovnega sveta, turistična potovanja pa vse bolj v potrditev obstoječih pričakovanj in predstav. Pri tem ima vsakdo prav. To je temelj potovalne filozofije Agencije Oskar.
Tako kot na potovanjih v vzhodno Turčijo, ste sopotniki z Agencijo Oskar »avant – turisti« tudi v mnogih drugih deželah – na Doživetih potovanjih (stopnja 3) ter na potovanjih Oskar plus. Na »trojkah« tudi v razvitih turističnih deželah najdemo skrite kotičke in vzdušja, ki nosijo močnejša sporočila za sopotnika v njih. |