9. May, 2012   Agencija Oskar, Člani pišejo, Maroko  

Blišč (in beda) Casablance

 

Blišč (in beda) Casablance


Casablanca, mesto z najbolj skrivnostnim in romantičnim imenom, maročani poznajo kot umazano, zanemarjeno, kriminala polno pristaniško mesto. Njene številke so impresivne: število prebivalcev v centru mesta 3 milione, tu je 50% celotnega maroškega gospodarstva, je tudi največje pristanišče v severni Afriki,… a ob obisku se vedno vprašamo, kje se ves ta uspeh skriva. Ob obisku Casablanca nudi le hitre poglede na svoje lepše soseske. Nikjer na maroških tleh niso socialne razlike tako obupno ogromne, kot prav tukaj.
Casablanca je razvita in moderna, a po drugi strani tudi najbolj zanemarjena in revna. V mestu so konec lanskega leta odprli največji nakupovalni center v celotni Afriki (ki obsega neverjetnih 250.000 kvadratnih metrov nakupovalnih površin svetovno najbolj priznanih modnih in kozmetičnih znamk in se v svojem centru ponaša z milion litrov velikim akvarijem tropskih morskih rib), v gradnji pa sta še dva velika projekta- Marina, ki bo hkrati tudi velik turistični kompleks in sodobni tramvaj, ki naj bi bil dokončan decembra 2012. Casablanca po skoraj stoletju spet postaja mesto luksuza, medtem ko naj bi po nekaterih podatkih več kot pol miliona prebivalcev živelo v kar 445 revnih četrtih, imenovanih bidonville, kjer osnovno elektriko za preživetje kradejo iz zvitkov neštetih dolžin električnih kablov kar iz ulice. Ti ogromni bidonvilli ponekod nimajo niti vode, ne sanitarij, iz njihovih zanemarjenih in na pol razpadlih bivališč, ki še najbolj spominjajo na pasje ute, pa prihaja ogromno število res revnih ljudi, ki so za svoje preživetje pripravljeni krasti, preprodajati drogo in tudi ubijati… pač po potrebi. V takih razmerah v Casablanci živi okoli 90.000 gospodinjstev.
Ni novost, da velika mesta vedno bolj izkoriščajo svoje obale in Casa (kot ji pravijo Maročani v vsakdanjem govoru) je s temi projekti začela šele pred nekaj leti.

Maroški vrtiljak kontrastov


Takrat so začeli s preurejanjem nabrežja imenovanega Ain Diab in danes se ob vikendih zvečer njegova obala napolni s Casai (prebivalci Casablance). Množica številčno spominja na en velik in uspešen glasbeni koncert v Evropi. Ne le zaradi hrupa in glasne glasbe iz vsakega avtomobila, ampak tudi zato, ker pri nas le na glasbenih koncertih vidimo tako veliko množico. Če greš v soboto zvečer ven, sta v Casi dve lokaciji vredni obiska- Ain Diab ali center mesta, ki pa žal vedno bolj spominja na zapuščene ulice kakšnega slovenskega mesta.
Ves živelj se seli v okolice nakupovalnih centrov tudi v Maroku in lansko leto decembra so maročanom ponudili največjega in najlepšega, kar jih je najti v Afriki. Nakupovalni center je oddaljen od mesta kakšnih dobrih 20 kilometrov predvsem zaradi svoje ogromne površine, ki jo pokriva in je v mestu ni bilo zadosti. Sedaj se Casai s svojimi luksuznimi avtomobili pripeljejo v garaže Morocco Malla in tam preživljajo svoje nakupovalne ure (…in ure). Ko so utrujeni od preštevanja denarja in naveličani pomerjanja oblačil v prestižnih Galleries Lafayette ali Diorjevih sobanah, si oči spočijejo ob ogromnem akvariju v sredini te tronadstropne stavbe (v katerem se lahko z inštruktorjem tudi potapljajo) ali ob glasbenem vodnjaku, ki na svojih 200m dolžine nudi prijeten občutek »narave«. In ko se center zapre, se napolnijo dvorane 3D kina v sosednji stavbi.
Velika večina tistih, ki se v Casi ustavijo za le ed dan, iz nje odide skrajno razočaranih. Poleg ogromne mošeje, ki jo je postavil prejšnji kralj in enega res lepega in enega čisto brezveznega trga, mesto obiskovalcu nudi le malo. V enem dopoldnevu (kolikor ponavadi traja turistični obisk), človek vidi le eno: umazanijo. Kot že rečeno, je ves luksuz in dragotije mesto skrilo daleč na obronke. Najbližje njenemu ugledu bogatega mesta je le med (trenutno še) skrajno revnimi hišami iz morja rastoča mošeja Hasana II. S tem projektom je bivši kralj Hasan II. postavil Casablanco na turistični zemljevid sveta in nekaj časa se je zdelo, da bo ostala čisto osamljena, sedaj pa mestne oblasti kažejo nove ideje in plane za ureditev v mestu najbolj zaželjenih površin- tistih na nabrežjih Atlantika. V bližini mošeje in nedaleč od industrijskega pristanišča so začeli z gradnjo marine, ki bo stala okoli 500 milionov evrov, v centru mesta pa se že opazi na novo tlakovane ulice po katerih bo že konec leta vozil tramvaj. Mesto se počasi začenja (tudi na ven) kazati kot središče biznisa in maroškega gospodarstva. Do sedaj največji korak h ureditvi centra mesta so napravili Francozi, ki so si (v času svoje kolonizacije) Casablanco izbrali za glavno pristanišče Maroka. Takrat so center pozidali s čudovitimi art decojevskimi stavbami in ulicami, ki so vodile k najlepšemu trgu (danes poimenovanem po prvem maroškem kralju, Mohamedu V.). Ko so Francozi pre-pustili Maroko v neodvisnost, je mesto ostalo približno tam, kjer so ga pustili. Vse do današnjih dni, se zdi, da je videlo le malo načrtovanih urbanističnih posegov in je bilo prepuščeno predvsem enemu- propadanju vsega, kar so za seboj pustili evropejci. Sedaj pa izgleda, da se tudi za Caso začenja nova doba. Njen v centru trenutno najvidnejši premik k sodobnosti je plan 30km linije tramvaja. Maročani so skeptični, saj so videli težave s podobnim projektom že v Rabatu (ki ima polovico manj prebivalcev). Promet v Rabatu se je z novim tramvajem zelo zakompliciral, ker ulice mesta niso primerno široke in po mnenju mnogih naj bi se v Casi zgodilo podobno.
Tramvaj, ki bo vozil vse od centra do periferije, bo povezal oba maroška (in tudi mestna) ekstrema. Od umazanih bulevarjev in ulic centra mesta, preko zanemarjenih ulic nekdanje francoske pozidave, pa vse do bivanjsko najbolj nemogočih naselij predmestij, bosta vozili dve liniji, ki se bosta srečali v tlorisu v obliki črke Y. Upati je, da bodo ob polaganju tramvajskih tračnic, mestni veljaki kdaj pogledali tudi v fasade propadajočih hiš, ki si takšne usode ne zaslužijo. Francozi so postavili in okrasili številne res lepe hiše v centru mesta, ki pa jih danes obiskovalec komaj opazi nad vso umazanijo in smradom propadajočih ulic. Upajmo, da bodo čim prej opazili, da nima mesto le obale in neizkoriščenih potencialov ob Atlantiku, ampak bi lahko že samo s prenovo hiš iz prejšnjega stoletja, turistu in obiskovalcu povrnili veselje do obiska. Mesto ekstremno bogatih in ekstremno revnih maročanov pač kaže značilnosti sodobne arabske družbe- zelo veliko vsega in zelo malo povprečnega!
Alja Mravljak