Takht-e Soleyman, oziroma po domače, Salomonov prestol, je eden najbolj magičnih krajev v Iranu. Sicer nima nikakršne zveze s samim Salomonom,
razen poimensko. Tako so ta kraj poimenovali domačini, da bi ga zaščitili pred pogubo, ki so jo poganskim templjem prinašali Arabci, ko so udirali na ozemlje stare Perzije. Ker je Salomon omenjen tudi v sveti knjigi Islama, Koranu, so tako ob svojem prihodu Arabci prizanesli temu kraju. Ampak zgodba tega kraja sega mnogo dlje v preteklost, to je bil mogočen tempelj pred prihodom Muslimanske vere…
Sasanidi, veliki nasledniki Ahemenidov in Partov so prevzeli njihovo vero, Zoroastrizem oziroma Zaratustrijanstvo. Vrhovno in edino božanstvo je izvor vsega dobrega, Ahura Mazda, njegovo nasprotje pa je Ahriman, 
ki predstavlja vse slabo, gre za močno dualistično verovanje v enega boga. Za Zaratustrin nauk, v katerem poudarja pomen nenehnega boja med dobrim in slabim, in težnjo k prevladi dobrega na Svetu, skozi dejanja posameznika, imajo pomembno vlogo tudi naravni elementi iz katerih je vse ustvarjeno. Poleg zraka in zemlje sta zelo pomembna ogenj in voda. Sta esencialna za življenje in zato tudi del njihovih verskih ritualov. Tako so glavni templji Zoroastrijancev imenovani »Ognjeni templji«, oziroma v Iranu – hiše ognja »Ateshkhade«. Ogenj je medij skozi katerega se pridobi modrost in poglobi duha, voda pa je izvir te modrosti.
Ravno zato je bil Azergoshnasb, eden treh državnih najpomembnejših Sasanidskih templjev postavljen na tem magičnem kraju, na Salomonovem prestolu. 
Nahaja se visoko in daleč od urbanih krajev v objemu gora severo-zahodnega Irana. Tu se stikajo štirje magični elementi, iz katerih je vse nastalo. Tu je veter (zrak), ki te v pomladnih časih prepiha do kosti in zemlja, med drugim zelo rodovitna, zato je okolica tega magičnega kraja polna skrbno obdelanih polj, drugje pa cvetočih makovih polj. V srcu templja pa je vulkansko jezero, ki se je formiralo v kraterju ugaslega vulkana. Ogenj so dobili tako, da so iz bližnjega vulkanskega kraterja po keramičnih ceveh pripeljali žveplen plin, ki je gorel
v srcu templja. Definitivno so Sasanidi za izgradnjo tega mogočnega templja v tretjem stoletju našega štetja izbrali odlično lokacijo in uporabili napredno tehnologijo!
V tem ognjenem templju so Sasanidi kronali svoje kralje in opravljali posebne obrede, da bi si zagotovili uspeh pri novih vojaških osvajanjih. Tempelj je dal obnoviti tudi največji sasanidskih kraljev Kosroe. Po prihodu Arabcev in nove vere je bil tempelj opuščen, do prihoda Mongolov, ki so si na tem kraju zgradili poletno prestolnico, nedaleč od glavne prestolnice mesta sultanov Soltaniyeh. Toko lahko še danes ob obisku Takht-e Soleymana, ki ga ščiti UNESCO, saj je pomemben del svetovne kulturne dediščine, občudujemo zbirko prečudovite in vrhunske keramike, ki so jo tu ustvarili umetniki pod okriljem Mongolov.
Takt-e Soleyman je tako zaradi kraja kjer se nahaja in zapuščine Sasanidov in Mongolov, ki se je tu ohranila
do današnjih dni, zelo sugestiven in magičen kraj. Narava ima tu posebno moč. Ko posediš na klopci ob vulkanskem jezeru in si ga v tišini ogleduješ, vidiš na njegovi gladini vse mogoče odtenke modre, svetlo modre, turkizne, zelene, temno zelene in mnogih drugih barv. Nemogoče je odtrgati pogled od gladine te čarobne vode, na tem tako posebnem odročnem tihem kraju iz katerega vejejo posebne energije. Nebo, veter, sonce, oblaki, voda, zemlja in ogenj, vse na enem kraju! Tu ima narava še vedno svojo posebno in prvobitno moč, zato ni čudno, da je bila v preteklosti tako pomembna in čaščena. Neverjetno magičen, energičen in poseben kraj. Takht-e Soleyman. Magičen Iran.
Ana Marija Grbanovič
