Piše: Peter Kaučič
Ena od lokalnih vodnic na Tenerifih je naša prijazna gospa Mariana. Vedno znova nas navdušuje s svojimi zgodbami, ki naredijo potovanje še bolj zanimivo in avtentično.
Mariana ima dva otroka in je rojena na otoku. Doma imajo plantažo banan. Ne za prodajo, ampak za osebno porabo in družino, ter sosede. Je energična, kot se za Špance spodobi in je neumorno pripravljena odgovarjati na moja vprašanja in vprašanja sopotnikov. V bistvu jo zelo veseli, ko smo radovedni, svoje delo vodnice pa opravlja zelo profesionalno in z navdušenjem. Govori tudi zelo dobro angleško. Že samo zaradi Mariane se splača obiskati Tenerife.
Pove nam, da se prebivalci kanarskih otokov, čeprav spadajo pod Španijo, ne identificirajo kot Španci. Domačini sebe imenujejo Kanarci oziroma otočani, njihov uradni jezik pa je španščina. Zgodovino in kulturo pa zaznamujejo starodavni Gvanči, španski priseljenci, in vplivi iz Afrike in Južne Amerike. Obstajajo pa tudi izjeme, ki potrjujejo pravilo. Po zadnjem svetovnem prvenstvu v nogometu pa veselo nosijo španske drese in vpijejo „Viva Espana!!“ (živela Španija).
Naslednja zgodba se nanaša na vreme in prebivalce prelepega obmorskega mesta na severu, po imenu Puerto de la Cruz, v katerem ostanemo (prespimo) po programu Čarobni Tenerife kar 4 dni. Gre pa takole:
Na Tenerifih imamo ogromno mikroklim, kar lahko opazimo tudi, ko se peljemo iz južnega letališču proti severu. V Puerto de la Cruz je kar nekaj stopinj manj kot na jugu in večino časa se tam zadržujejo oblaki, ki skrbijo za dovolj vlage, bolj zeleno pokrajino in same plantaže banan in avokada. Posledično pa tudi ščitijo domačine pred močnim Kanarskim soncem. Ampak večina ljudi, ki živi tam (ne pa vsi), se pritožuje nad oblaki. Nekateri med njimi še nikoli niso zapustili otoka, nekateri pa še sploh niso bili kje drugje, razen v tem prelepem obmorskem mestecu. Če bi se premaknili samo 30 kilometrov južneje, bi spoznali še drugo, sončno (vročo) sliko samega otoka. Seveda jim ni za očitati, ampak bi morda po tej izkušnji morda le razumeli, da so oblaki na nebu njihovi zavezniki.
Ko pa v vasici Icod de los Vinos obiščemo hišo banan, Mariana zažari. Pove nam vse, kar se tiče zgodovine obiranja in vzgoje banan, ter pojasni sistem namakanja nekoč in danes. Pa tudi samo razliko pri uporabi zaščitnih sredstev pred škodljivci bananovca. Pojasni, da samo obiranje in sortiranje banan še vedno poteka ročno. Grozd banan lahko tehta tudi do 70kg. Povem nam, da zelo lepa roža strelicija (rajska ptica), ki velja za neuradni simbol in zaščitni znak otoka Tenerife, tukaj zaradi toplega vremena sicer zelo lepo uspeva, ni pa avtohtona, ampak izvira iz Južne Afrike. Leta 1773 jo je britanski botanik Francis Masson prinesel v kraljeve vrtove Kew v Londonu. Zaradi popolnega subtropskega podnebja so jo kasneje naselili na Kanarske otoke, kjer se je naturalizirala.
Zgodbic je še več. Morda vam jih zaupam drugič. Še bolje pa, da se nam pridružite na res Čarobne Tenerife.
