Piše: Roman Požeg
Kolumbija – dežela različnih okusov (1. del) >>
In smo že nazaj! Po barvitih in doživetih Oskarjevih oglasih za Vietnam, Namibijo, Venezuelo, Šrilanko, Alžirijo, Tajsko, Ruando, Kreto … vas vabimo, da – predvsem tisti, ki si upate, še bolje pa tisti, ki si to zares želite – ponovno sedete na kolumbijski gastronomski vrtiljak, tokrat v 2. delu. Pripnite pasove … saj na 3, 2, 1 … Ro-man, štartamo! Mi smo pripravljeni …
MEDELLÍN
»Mesto večne pomladi« in »zloglasno mesto Pabla Escobarja« sta vzdevka, ki sta se ga skozi zgodovino prijela. Nekoč najnevarnejše mesto na svetu je danes eno najbolj znanih mest uspeha in preporoda, s svojim pestrim nočnim življenjem, z verjetno najbolj turistično obiskano »favelo« oziroma barriosem na svetu, Comuno 13, in z najglobljim pečatom, ki ga je v mestu pustil najbolj znani kolumbijski umetnik Fernando Botero s svojimi »z oblinami obdarjenimi« kipi in slikami … Je kraj, kjer domuje kultura »paisa«, in mesto me nekoliko spominja na naš Maribor kot drugo največje mesto v državi. V Medellínu se nam cedijo sline po …
Bandeja paisa je jed, ki je nekakšen zaščitni znak kolumbijske kulinarike. To je jed, ki predstavlja kulturo paisa. Težko in naporno delo na kavnih plantažah ter predvsem skromno življenje in vsakodnevni boj za preživetje so ustvarili pogoje za nastanek bandeje kot popolne jedi. Sestavljena je iz jajc, fižola, ocvirkov, riža, pečene banane, avokada in arepe. Je energijsko bogata »atomska bomba«, ki je ljudem dajala energijo in moč za preživetje, pa vendarle sestavljena iz skromnih sestavin … saj drugega ni bilo.
Obleas je sladica, narejena iz tanke plasti »trde palačinke«, ki mene spominja na super tanko plast napolitanke. Nanjo lahko namažeš svoja najljubša sladka poželenja – od tipičnega kolumbijskega karamelnega namaza, različnih vrst marmelad in sirupov pa vse do slanega sira. Na vsakem koraku mesta ženičke prodajajo ta mali, vsakodnevni, skoraj zastonj posladek. Vrtiljak se vrti … in na sever …
CARTAGENA
Cartagena na obali Atlantskega oceana in Karibskega morja ponuja obiskovalcu vrsto doživetij. Mesto je bilo v času kolonizacije eno najpomembnejših pristanišč španske krone, skozi katerega so prepeljali mnoge nakrade-ne dragocenosti. Žal pa tudi premnoge prebivalce črne Afrike – sužnje. O pomembnosti tega mesta še danes govori znamenita trdnjava San Felipe de Barajas. Tudi tukaj so ostale premnoge veličastne kolonialne palače španskih pomembnežev ter mnogih piratov in gusarjev, ki so si poželeli bogastva. Tukaj je doma tudi edinstve-na, nepozabna nočna zabava na znamenitem »Chiva busu«, ki jo le stežka pozabiš. Sicer pa je Cartagena tudi najbolj mednarodno turistično obiskana kolumbijska prestolnica … Morje, romantika življenja, zabava in karib-ski temperament na vsakem koraku …


CAZUELA DE MARISCOS
Cazuela de mariscos je, kot se za obmorski kraj spodobi, jed, v kateri prevladujejo dobrote, ki jih ponuja mor-je. Ta tipična kremasta kokosova obara z vsemi možnimi morskimi sadeži, kot so jastogi, kozice, ribe, hobotnica, školjke in še marsikaj, vse to harmonira v eni sami jedi … Če si ljubitelj morskih sadežev, eksotičnega sladko-slanega okusa in kremaste teksture, je to to! Jed postrežejo z rižem, pripravljenim s kokosom … Ostaneš brez besed, tako kot tudi potniki, ki prav to jed vedno priporočajo vsem drugim, ki šele prihajajo in še čakajo na svoj obrok.
Posta negra cartagenera je tipična jed iz govejega mesa, ki je znana po tem, da postopek priprave traja več ur. Najprej pripravijo marinado iz čebule, česna, popra … in drugih začimb, s katero premažejo goveje zrezke ter jih za več ur ali celo čez noč postavijo v hladilnik. Nato marinirano meso kuhajo približno tri ure, da postane mehko kot »puterček«, v omaki iz rjavega sladkorja, rdečega vina in Coca-Cole. Meso, ki dobi rjav, sladek, karameliziran okus, postrežejo z rižem, bananinimi ocvrtki in avokadom.
Limonada de coco: kot že samo ime pove, je to kokosova limonada. Izredno eksotična in osvežilna pijača, pripravljena iz kokosovega mleka, soka limete, malo rjavega sladkorja in obilice ledu. Vse skupaj zmiksaš, naliješ v kozarec, vzameš ekološko slamico in spiješ … Še eno, prosim!


Pa še nekaj kolumbijskih klasik
Tukaj je še meni z nekaj najpogostejšimi jedmi, ki jih lahko najdete širom celotne države oziroma na našem potovanju.
Arepa: prav tako zelo razširjena tradicionalna jed širom celotne Kolumbije, pa tudi skoraj celotne Latinske Amerike. Jed je pripravljena iz koruzne moke, pečena na žaru v obliki hokejskega paka ter polnjena s sirom, jajcem ali pa je povsem brez nadeva. Zelo kalorična kolumbijska jed in del ulične hitre prehrane … Nadomestek našemu kruhu.
Churrasco: tipični južnoameriški goveji zrezki. Debeli, krvavi, sočni, zapečeni in pred peko na žaru marinirani. Pripravljeni so glede na vaš osebni okus in želeno stopnjo pečenosti. Postreženi so s krompirjem, manjšo mešano solato ali rižem.
Mondongo: enolončnica oziroma nam poznana domača jed – vampi iz govedine ali prašiča. Dodani so še koščki klobase, krompirja, juke in zelenjave, kot so korenje, grah, malanga … ter lokalne začimbe: koriander, poper in kumina. Če želite, da vas dežela spomni na domače življenje …
Tamales: jed iz koruzne polente, v katero v notranjost »žepka« dodajo različne, večinoma mesne nadeve in vse skupaj ovijejo v bananine liste ter kuhajo v vodi. Vsaka kolumbijska regija ima čisto svojo, drugačno recepturo …
Sancocho: bistra vsakodnevna enolončnica z dodatkom mesa, korenaste zelenjave in osnovnih zelišč ter čebule, česna, popra in soli … Za pogreti dušo in telo.
Ceviche: jed iz ribe ali kozic. Te za zelo kratek čas, približno za minuto, dajo v vrelo vodo, nato jih odcedijo in pripravijo v osvežujoči omaki iz limete, rdeče čebule, kečapa, koriandra, pekoče omake in peteršilja. Postrežejo jo skupaj s krekerji. Popularna in vedno osvežujoča jed tako na obali Karibskega morja kot tudi Tihega oceana.
Natilla: kolumbijski puding oziroma latinskoameriški flan. Mleko, rjavi sladkor, koruzni škrob, cimetove palčke oziroma cimet v prahu ter maslo. Natilla se še posebej prileže v času hladnega božiča.
Chicha: tradicionalna latinskoameriška alkoholna pijača. Fermentirana koruza, ki so ji dodani olupki ananasa, rjavi sladkor, dve cimetovi palčki in voda. Vse skupaj se pokuha, precedi in čez noč ohladi v hladilniku. Naslednji dan se že lahko postreže. Danes poznamo tudi različne različice z dodanimi okusi tropskega sadja … Kolumbija se vrača k tradiciji.
Kolumbijski gastronomski vrtiljak
Mešanica predvsem preprostih jedi z vseh treh celin in treh različnih človeških kultur, ki popolnoma predstavljajo kolumbijski preprost magični realizem Gabriela Garcíe Márqueza. In prav v tej skromnosti in preprostosti se skriva ta magnetizem, zaradi katerega se tako rad vračam nazaj! Se zagledamo točno tisti trenutek na letalu za Kolumbijo! Viva Colombia!
