Piše: vodnik Senad Osmanaj
Slikovita kraška pokrajina z nekaj deset tisoč jamami, v katerih so prebivali prvotni prebivalci, Indijanci plemena Taino in Guanayatebey, niso dostopna samo arheologom in turistom, ampak postajajo vse bolj prepoznavna koz prizorišča nočnih zabav. Tako je že vrsto let preurejena kraška jama v okolici Vinalesa, kjer je čez dan odprt šank s celotno mavrico kubanskih koktajlov, medtem ko čez noč deluje kot diskoteka. Še ena takšna, pravijo da največja diskoteka v kubanskih jamah, se nahaja na vrhu Trinidada, najlepšega kolonialnega mesta Latinske Amerike. In če je temu tako, potem je prav, da jo obiščemo, in smo jo.
Po končani nočni zabavi na ulicah Trinidada je padla ideja. Z večjo skupino neumornih sopotnic, prepojenih z dimom tobaka in aromo ruma, željnih zabave, plesa in vsrkavanja kubanske spontanosti, se povzpnemo do vhoda v jamo. Razen stojnice s sendviči za lokalne pesose pred jamo ni bilo znakov življenja. Šele po spustu v jamo se zavemo, da smo pravkar vstopili v podzemni svet, gnezdo razgaljenih plesalcev, ki se spontano gibljejo v ritmih elektronske latino glasbe, zavajajo drug drugega in upajo na bogat ulov. V jamski diskoteki je bilo namreč tudi nekaj turistov, po katerih devizah hrepeni celotna Kuba. Vsak turist je posebna trofeja. V jami se ne sliši več vsakodnevna kubanska Gvantanamera, Chan Chan, Commandante Che Guevara in ostale prepoznavne popevke. 
To je kot neki drugi svet z inštaliranimi plazmami na stenah jame in najboljšimi DJ-i. To je svet bolj poznan iz Mallorce in “Full Moon” partijev s Tajske. Prepustili smo se ritmom in pomešali na plesišču, … dokler se na odru ni pojavila skupina črnskih junakov s posebnim šovom.
Izbrali so naključno dekle in ji zavezali oči, jo posedli na prej pripravljeno masivno leseno mizo in okoli vratu in rok namotali največjo kubansko kačo Majo. Popolnoma nič ni delovala prestrašeno, medtem ko je zbrana množica delovala precej presenečeno in zaskrbljeno. Potem je vsak črnec ugriznil v vogal mize, dokler je niso dvignili skupaj z dekletom in kačo in nosili po plesišču kot včasih plemensko kraljično. Sledil je prizor, ki sem ga vedno želel videti. 
Teptanje, skakanje in “maziljenje” z razbitim steklom. Še dandanes ne morem verjeti da so njihova telesa ostala nepoškodovana. Predzadnja točka je bila ples po mačeti, ki je bila z rezilom položena čez trebuh na tleh ležečega črnca. Tudi pri tej točki je njegovo telo ostalo nepoškodovano. Zadnja točka je bila oponašanje opice, ko je eden od črncev z zobmi v nekaj sekundah dobesedno olupil kokosov oreh in ga na koncu razklal dokler ni spustil bistre vode. Tako smo v jami Trinidada nepričakovano poleg diskoteke doživeli še pravi črnski spektakel brez primere.
Ponočevanje smo zaključili med zadnjimi, ko je diskoteka zaprla svoja vrata. Zapustili smo to nenavadno jamo iz neke druge super razvite Kube in se vrnili njeni vsakdanjosti. Iskanje starih ameriških limuzin za povratek nazaj v hotel, pogajanje za ceno, hladen tuš in tri ure spanja pred novim dnevom, ko vsi tisti, ki niso v nočni formi, pričakujejo top fit vodiča, kot da se prejšnjih nekaj noči sploh nič ni zgodilo. In tako je tudi bilo.
