5. January, 2011   Vodniki, Zanzibar  

Zanzibar- Hakuna matata

 

Zanzibar- Hakuna matata


Več kot »le« palme, banane in kokos, otok cvetoč!
Zanzibar, ime znano po celem svetu, označuje delno neodvisen arhipelag, ki je danes del Afriške države Tanzanije. Tisti določeni otok, ki že od nekdaj buri duhove kot sanjska počitniška destinacija in je dovolj daleč, da ostaja skrivnosten in se o njem dovolj govori, da ga vsi poznajo, pa se uradno imenuje Unguja. Unguja leži 6 stopinj južno od ekvatorja, ima najvišjo točko 120m nad morjem, je dolg pribl. 100 km in širok pribl. 30 km. Ima tipično tropsko podnebje z veliko sonca in hkrati tudi dovolj vlage za uspevanje najrazličnejše flore. Ker je pribl. 35 km oddaljen od celine, je razvil popolnoma samosvojo kulturo. Morski tokovi v kanalu med otokom in celino so skupaj z divjimi vetrovi povzročili tudi težak prehod kanala in posledično še večjo izolacijo. Ko po naporni vožnji preko kanala prispeš v glavno mesto arhipelaga, Zanzibar city, imaš v mislih rajske plaže in počitniško vzdušje kot iz najbolj mikavnih razglednic. Tam pa najprej najdeš vse kaj drugega. Zakrite ženske kot v arabskih deželah, številne mošeje, visoke hiše, ozke uličice, čajnice, majhne trgovinice, vonj po začimbah,…
Unguja namreč ni le počitniški otok. V sebi skriva bogato zgodovino, ki sega 20 000 let nazaj in že stari Perzijci naj bi se tukaj naselili v želji po trgovanju z Vzhodno – Afriškimi deželami. Evropa je za Ungujo zvedela že v času odkrivanja sveta, ko so si tukaj svojo postojanko ustvarili tudi Portugalci. Na pomenu pa je otok najbolj pridobil v času Omanskega sultanata. Takrat je postal prava trgovska postojanka in spretni Omanski trgovci so na otoku zasadili številne začimbne nasade, saj ima Unguja zelo ugodno podnebje za vse tiste najbolj eksotične rastlinice. To obdobje je odgovorno tudi za začetek trgovine s sužnji in prav Unguja je bil eden od pomembnejših členov v tej verigi. Še danes je moč videti kar nekaj krajev po celem otoku, kjer so skrivali sužnje, preden so jih predali naprej. Skupaj s tem, ko Unguja postane del Britanskega imperija, se je tudi zaključila trgovina s sužnji na otoku. Domačini so se kasneje tudi iztrgali izpod rok Britancev in si izborili neodvisnost ter se pridružili Tanzaniji.
Pestro zgodovinsko dogajanje je seveda pustilo svoj pečat na otoku. Stone Town, najstarejši predel Zanzibar Citya, še vedno velja za najstarejše med mesti Vzhodne Afrike. Mesto je zlitje različnih vplivov, od arabskih, indijskih, mavrskih, perzijskih do evropskih in s svojo izjemno podobo je spodbudil celo Unesco, ki ga je uvrstil na seznam svetovne dediščine. V svetu je mesto znano tudi kot rojstni kraj slavnega pevca skupine Queen, Freddya Mercurya. Iskanje njegove rojstne hiše pa se lahko zavleče, saj ni le ena, ampak jih je več! Prvi sprehod po ozkih ulicah je pravo razodetje, saj je nemogoče biti povsem pripravljen na to, kar te tam čaka. Sultanova palača, hiša čudežev, katedrala Sv. Jožefa, stara trdnjava, številni majhni trgi, mošeje,… Otroci se podijo po ulicah, moški klepetajo ob čaju,… Po ulicah se je nemogoče voziti z avtom in nasploh s katerimkoli vozilom, širšim od slabega metra. Še dva človeka z veliko prtljage težko hodita vštric. Ko enkrat zaideš v ta labirint, je potrebno veliko spretnosti, da najdeš tisto, kar iščeš. Ali pa vse kar najdeš tisto pravo? Kakorkoli, najlepše je zvečer. Celoten otok nima elektrike na drugačen način kot z generatorji. Torej labirint ulic postane pravi in še kako resni labirint. Začneš na majhnem trgu pred mošejo, ki se ti je zdela zanimiva, da bi vanjo pokukal in zaviješ v prvo ulico. Po nekaj minutah hoje po temnih ulicah slediš kakšni medli svetlobi od daleč in na koncu se znajdeš… Točno tam, kjer si začel! Ko se zgodba ponovi petič zapored nasmejan obsediš pred mošejo na tistem trgu in razmišljaš, kako boš do jutra našel pot do svojega hotela. To je tisto, s čimer te zasvoji Kamnito mesto in zapelje v svojo čarobno pravljico, zgubljeno v času in prostoru…
Iz Stone Towna vodijo mnoge poti po Unguji. Katerikoli slediš, te slej ko prej pripelje do ene od rajskih tropskih plaž. Tam si lahko res začneš popevati tisto znano pesmico, podobe pa so še lepše kot na razglednicah. Pot do tja je seveda polna presenečenj in kljub malo kilometrom, se pogosto zavleče na več ur ali kar cel dan. Tukaj so številne začimbne plantaže. Otočju Zanzibar ljudje radi rečejo, da je začimbno otočje. Središče začimbne proizvodnje so klinčki. Klinčevci so torej najpogostejši med začimbnimi drevesi, družbo pa jim delajo tudi cimet, poper in muškat. To je torej tisti vonj, ki se vije po ozkih ulicah Stone Towna in ki te privabi v še eno med mnogimi trgovinicami. Ne samo začimbe, tudi tropsko sadje slovi kot zelo okusno in sočno, saj je tukajšnje podnebje idealno, zato so še kako pogosti nasadi ananasa, papaje, banan in mnogih drugih vrst tropskega sadja. Unguja pa je tudi dom čisto posebnim Kirkovim rdečim colobus opicam, ki so endemične. Med domačini znane kot »strupene opice« zaradi svojega izjemno močnega vonja danes štejejo pribl. 3000 posameznikov, najlažje pa jih je videti v naravnem rezervatu Jozani. Drugi slavni živalski prebivalec otokov je zanzibarski leopard, skorajda izumrli lepotec, ki danes živi bolj kot ne le še v pripovedih, saj je bil dolgo prva tarča na seznamu otoških črnih lovcev. Na poti po otoku srečaš tudi temnejšo plast celotne zgodbe, suženjske jame. Celotno otočje, še posebej pa prav Unguja, je bilo na neslavnem seznamu najpomembnejših mest pri trgovini s sužnji dolga stoletja. Številke o tistih, ki so šli po tej poti prav preko Unguje, žal segajo v nebo. Za opomin naslednjim generacijam je zdaj precej teh jam urejenih za ogled, slike pa govore o srce parajočih zgodbah…
Otok poln presenečenj te zasvoji in potem ne izpusti. Še posebej ko po vsem tem raziskovanju končno najdeš pot do tiste rajske plaže. Je to prava pot? Kakršnakoli, cilj je kot iz najlepših sanj. Snežno bela mivka, turkizno morje, kokosove palme, »poslovni« Masaji, viseče mreže,… Tukaj se začne pole pole, počasi počasi. Je to smisel življenja, se mi podi po mislih. Kakorkoli že, urok Zanzibarja drži in drži in ko te enkrat zagrabi, te težko izpusti!
Ajda