Zakaj ravno v Ekvador z Galapaškimi otoki
Piše: Matjaž Rajh
Hmm, le zakaj bi šli v Ekvador in na Galapagos? Že iz mladih let se spomnim, da pod Ekvador spadajo tudi Galapaški otoki in vedno, ko je bilo govora o teh, je bil omenjen tudi Darwin ter teorija o nastanku vrst in drevesu življenja. Drevo življenja sem si takrat predstavljal povsem drugače. Skoraj mistično pojavo pra drevesnega očaka iz katerega vej in manjših vejic je pognalo burno življenje – kar iz vej, in to celo živali. HAHHA! Ja, otroška domišljija je povsem brez omejitev, tako da, zdelo se je zanimivo. Zdaj, ko sem nekje v srednjih letih, pa je zgodba jasnejša in celo smisla ima.
Ne gre zgolj za otoke. Ekvador je sicer ena manjših držav južne Amerike, ampak je izjemno raznolika in bogata, tako v geografskem smislu, kot v svojih mnogih vremenskih pasovih, biotski raznolikosti in kulturno, zgodovinskem pogledu.
Je noro dobra destinacija za ljudi, ki ljubijo naravo, saj na temu potovanju izkusimo od andske pokrajine, koder leži prestolnica Quito in to na 2850m nad morjem, obdana z mogočnimi vulkani v višinskem pasu ‘’paramo’’. Visoke gorske doline poleg mest in manjših krajev pokrivajo rastlinjaki, pašne površine in polja. Tu je tudi največji odstotek lokalne staroselske populacije s svojimi tradicijami, kar se noše, glasbe in drugih stvari tiče. Izven večjih mest gre za bolj umirjene, tihe, nežne in bolj tradicionalne ljudi, katerih tradicije v malem, spoznamo tudi mi. Otavalo in okolica sta znana po eni največjih tržnic latinske Amerike, koder se prodajajo ponči, skrčene glave kot trofeje (danes nič več prave) in mnoge druge reči.
Dan preživimo tudi na gorskih kolesih, ko se iz približno 3100 m nad morjem spustimo na okrog 1200 m v Mindo in to iz višinskega pasu ‘’paramo’’ skozi prehodni gozd in še nižje v oblačni gozd in še nižje skoraj do višje, nizko ležeče tropske pokrajine zavite v srednje visoko gričevje. Spust je enkraten skozi stalno spreminjajočo pokrajino, koder med potjo opazujemo, kako življenje teče mimo. Oblačni gozd je svet čudovitih barvnih ptic, kolibrijev, metuljev ter mnogih eksotičnih živali našega sveta. Obiskali smo tudi hranilnico ptic, koder so se te do danes navadile bližine človeka in se jih da tudi od bližje poslikati. Bili smo v ogromnem metuljnjaku, koder skrbijo za nove generacije metuljev in jih pridno spuščajo nazaj v divjino. Prespimo v pravljičnem okolju Minda, ki je čisto zares pravi mali raj.
Ustavimo se tudi v Mitad del Mundo, na geografski točki, le nekaj km severno iz Quita, kjer stojimo na ‘‘meji’’ med severno in južno poloblo in prejmemo nenavadno geografsko izkušnjo povezano s Coriolisovim učinkom. Po tem, ko je tukaj odprava, ki jo je za francosko vlado lansirala francoska akademija znanosti v 1720tih opravila svoje meritve in s temi določila natančno lokacijo ekvatorja, in po tem, ko se je na dan 09.10.1830 država odcepila od Velike Kolumbije, je po tej geografski črti država prevzela tudi ime in se od tedaj dalje v španskem jeziku imenuje Ecuador, kar pomeni ekvator.
Potem imamo vzhodni del, imenovan Oriente – ali vzhod, ki ga porašča amazonsko rastje in koder je zmeraj vroče, vlažno in pogosto tudi deževno vreme najbolj prostranega tropskega gozda našega sveta. Sicer ima Ekvador zgolj 2% Amazonije, ampak so določeni deli tega biotsko najbolj raznoliki na svetu. Ne zgolj v smislu živali in rastlin, saj tu, v tem prvinskem okolju živi tudi lepo število plemenskih ljudi, ki spadajo v različne etnične in jezikovne skupine in do dobre mere skušajo ohraniti znanje o kvalitetnem življenju v simbiozi z naravo, katera je vzgajala njih prednike, ko so odvandrali v gozdove in tam za zmeraj ostali. Naučili so se ogromno, kar jih je narava imela naučiti in do danes se smatrajo del te. Oni razumejo, da niso spletli mreže življenja, ampak so v tej samo nit. Kar naredijo slabega mreži, je slabo tudi zanje, saj se čutijo, da so tudi sami zgolj otroci Pachamame – mame zemlje, ki jim daje vse, kar potrebujejo za kvalitetno življenje. Tukaj preživimo par dni v ‘’lodge-u’’ ob reki, povsem stran od hrupnih cest in civilizacije.
Cest tukaj več ni, reke so prave poti. In z reko gremo tudi mi. Spoznavamo fascinanten svet rastlin, gliv, lian in živali, ki krasijo ta zeleni raj. Je kot safari iz vode in med plovbo lahko uzremo mnogo zanimivih bitij. Iz ‘’lodge-a’’ se odpravljamo zgodaj zjutraj, preko dneva, v večeru in tudi ponoči, da lahko raziščemo okolico rečne struge, malih prekopov in rokavov, lagun in pol potopljenega gozda. Pa po kopnem v džungli, po blatu, po močvarah in seveda skočimo na obisk tudi do lokalnega plemena Sionov, ki so že prešli iz svojega starega, tradicionalnega, nomadskega in polnomadskega načina življenja v bolj stalno naseljeno kmetijsko fazo, da bi prizanesli redkim živalim in rastlinam. Če se da, obiščemo tudi šamana, ki nam razloži o tradicionalnih metodah zdravljenja in rastlinah učiteljicah kot je Ayahuasca. Nato v vasi s članico plemena pripravimo nadomestek kruha, ki se imenuje casava, in si privoščimo v bananine liste pripravljeno tradicionalno jed z obilico tropskega sadja in domačih prigrizkov.
V zadnjem delu potovanja poletimo skoraj 1000 km od zahodne obale v vzhodni del Tihega oceana, koder se na okoli 8000 km/2 razprostirajo Galapaški otoki. Obiščemo dva in iz tretjega odletimo v Guayaquil.
Galapaški otoki so svetovno znani po svojih endemičnih vrstah živali, čudovitih naravnih krajih in zgodovinskem pomenu, ki je tesno povezan z Darwinovo teorijo evolucije. Ekvador in Galapaški otoki so se zavzeli za trajnostni razvoj turizma in zaščite naravnih virov. Obisk otokov je strogo nadzorovan in obstajajo jasna pravila za obnašanje obiskovalcev, ki morajo spoštovati okolijske standarde. To pomeni, da obiskovalci ne le prispevajo k ohranjanju narave, ampak imajo tudi priložnost, da se naučijo več o pomenu ohranjanja biotske raznovrstnosti in trajnostnem razvoju. Tudi danes so ti otoki eden najpomembnejših naravnih rezervatov na svetu, saj so neokrnjeni in zaščiteni pred prekomernim človeškim vplivom. Vredno pa se je zavedati, da ne gre za eno bolj luksuznih destinacij našega sveta v smislu infrastrukture in sredstev, s katerimi razpolagajo, ampak za zares poseben odročni konec sveta, koder je sled človeka minimalna. Tu je vse malo nižjega standarda, kot na celini ampak občutno dražje. Sem človek po navadi pride zaradi endemitov – posebnih živalskih in rastlinskih vrst, ki jih ne moremo v naravnem okolju videti nikjer drugje na svetu.
Obisk Ekvadorja ni le potovanje; je priložnost, da postanete del zgodbe o ohranjanju narave, raziskovanju neznanega in poglabljanju spoštovanja do različnih kultur. To je dežela, ki vas bo očarala, vas spodbudila k razmišljanju in vas navdihnila z naravnimi lepotami in neprekosljivimi doživetji. Gre za destinacijo, ki vas bo zagotovo nagradila z nepozabnimi spomini in občutkom, da ste obiskali enega izmed najbolj izjemnih kotičkov našega planeta.
Potovanje Ekvador in Galapagos
