14. avg, 2012   Agencija Oskar, Brazilija, Vodniki  

 

Zakaj potovati v Brazilijo?

Piše: vodnik Iztok Mervič 
Samba, Rio de Janeiro, nogomet in capoeira, caipirinha, amazonski pragozd in stara kolonialna mesta, so le nekateri najbolj znanih streotipov Brazilije, ki se med drugim ponaša z drugo najdaljšo reko na svetu, najmogočnejšimi slapovi in tisočimi kilometri obale s čudovitimi plažami. Brazilija je večja od Evrope (razen Rusije) in ponuja več držav v eni z različnimi regionalnimi značilnostmi: od glasbe in plesa, arhitekture in mode, hrane in pijače, do izjemno prijaznih in zabavnih ljudi.
Ko sem prvič potoval v Brazilijo, sem bil poln entuziazma in pričakovanj na eni strani ter zlajnanih stereotipov na drugi. Brazilija je zame vedno imela nek topel, pozitiven prizvok, poln ritma, sonca in avantur. Predstavljal sem si Rio de Janeiro, eksotično velemesto, ki diha v ritmu sambe in nikdar ne spi, kjer se na peščenih plažah igra nogomet, pleše capoeira in se pije caipirinha, kjer lepotice na Copacabani razkazujejo zagorela telesa, kjer surferji jezdijo valove… Predstavljal sem si karneval z vročimi plesi, ki še mrtve zbudijo iz groba. Predstavljal sem si narod, ki namesto z vzglavniki spi z nogometnimi žogami pod glavo. Predstavljal sem si nepredvidljivosti divje amazonske džungle, čarobnost in prostranost neznanih eksotičnih pokrajin… Verjetno si mnogi Brazilijo predstavljajo prav tako. Klasika. Preden sem odpotoval, razen za Rio, Sao Paulo in Amazonko nisem veliko slišal o drugih dragocenosti, ki so se mi razodele na poti. In Brazilija me ni razočarala – še več, tako me je prevzela, da sem se vanjo preprosto zaljubil. Zakaj?

Ker je pisana mešanica kultur in narodov
Od odkritja l. 1500 pa do danes, je v Brazilijo poleg prvih kolonizatorjev Portugalcev, migriralo veliko evropskih narodov: najbolj Španci, Italijani, Nemci, pa tudi Poljaki, Avstrijci, Rusi in ostali evropski narodi. Poleg Evropejcev so imigranti prišli tudi iz Azije: iz Libanona, Sirije, in Japonske, danes v Brazilijo migrirajo tudi iskalci zaposlitve sosednjih držav J Amerike. Brazilija je država, ki preseneča s svojo živo in pisano kulturo, bogato pokrajino predvsem pa z ljudmi, ki živijo tam. In prav njeni ljudje so ena izmed stvari, ki popotnika najbolj prevzamejo. Brazilci so prijazni in zgovorni, polni energije in strasti in zelo gostoljubni. Prav neverjetno je, kako se navadiš kramljati o vseh pomembnih in nepomembnih rečeh ter navdušeno in nasmejano pozdravljati ljudi na cesti. Potem pa se vrneš domov in ni več tistega pravega odziva. Ko sem se vrnil s prvega potovanja iz Brazilije, sem doma prodajalko v trgovini pobaral: ”Dober dan, vse v redu?” pa me je tako debelo pogledala, kot da sem nekaj ukradel. Brazilija je mešanica ras in barv, okusov, melodij in ritmov. Z dodatkom modernega brazilskega ponosa in bogato tradicijo stoterih narodov, ki so se tekom zgodovine naseljevali v Braziliji dobimo kombinacijo, ki si jo je težko predstavljati kjerkoli drugje na planetu. Vse te lastnosti skupaj so zagotovilo, da je Brazilija idealna destinacija za tiste, ki si želijo odklopa iz vsakdanjosti, močne avanture, hkrati pa se želijo počutiti dobrodošlega in obravnavanega kot doma.
Ker je polna naravnih čudes
Narava v Braziliji si zasluži posebno pozornost. Mnogi ekološki in narodni parki v različnih ekosistemih predstavljajo širok nabor atrakcij. Brazilija nima le 7000 km morske obale s čudovitimi plažami. Ima reke, ki so tako široke, da se zdijo kot morje in največji tropski gozd na svetu v Amazoniji. Ima čarobno pokrajino, s slapovi in mizanstimi gorami posejano Chapado Diamantino, ki je bila v preteklosti bogata z diamanti, danes pa je priljubljena destinacija za vse ljubitelje narave in adrenalinskega trekinga.
Ima impresivni naravni rezervat – mokrišča in močvirija v Pantanalu, ki za mnoge zaradi izjemne raznolikosti rastlinskega in živalskega sveta velja za brazilsko ekološko svetišče. Ima prostrane prerije in savane na jugu, celo puščavski pesek na severu. Nenazadnje ima svetovno znana arheološka najdišča v Piauí. Kamorkoli pogledaš, ne manjka razlogov, da se navdušiš.
Ena od najbolj priljubljenih brazilskih destinacij je Rio de Janeiro – Brazilci mu pravijo Cidade maravilhosa ali Čudovito mesto. Rio je res eno najlepših mest na svetu, glavni turistični atrakciji pa sta kip Kristusa Odrešenika in Pão de Açúcar s prečudovitim razgledom na mesto. Slavni štadion Marakana je romarska destinacija za vse športne navdušence, bohemska četrt Lapa pa za vse zabave ali p ale dobre večerje željne. Slavne plaže ter lepa dekleta (in fantje) dajo mestu poseben karakter in šarm. Samba, ples, dobra hrana in pijača – skratka, pozitivne vibracije na vsakem koraku…
Drugačno, a prav nič manj atraktivno vibracijo ima kolonialni Salvador: mesto se ponaša kot prva prestolnica Brazilije in je ta status ohranil več kot 200 let. O tem pričajo ostanki kolonialne arhitekture, ki jo srečujemo na vsakem koraku, najbolj ohranjena pa je v četrti Pelourinho, ki jo je zaščitil UNESCO kot del svetovne kulturne dediščine. Tudi Salvador živi v ritmu – na avtobusih ljudje brez sramu prepevajo ali bobnajo po stegnih, nič nenavadnega ni videti ljudi na ulici kako dobesedno hodijo v ritmu – skorajda plešejo med hojo.
Brazilija je polna prelepih plaž: od najbolj znanih Copacabana in Ipanema v Riu de Janeiru, čudovitih plaž v arhipelagu Fernando de Noronha, turkiznega morja v Alagoas, neskončnih vrst kokosovih palm v Bahii, zavetišča orjaških želv na Praia do Forte, samotne Lopez Mendes na Ilha Grande, Alter do Chão, ki ima sloves amazonskih Karibov, do slavnega zaliva delfinov na Praia da Pipa in še bi lahko naštevali. Na našem potovanje bomo doživeli tudi delček tega. Da bi obiskali vse, se bo potrebno večkrat vrniti…
Brazilija skriva naravne zaklade, ki očarajo in presenetijo še tako zahtevne (po)potnike. Med temi biseri je eno izmed svetovnih naravnih čudes Foz do Iguaçu. slapov Foz do Iguaçu. Impozantni slapovi so od leta 1986 so pod okriljem Unesca vpisani na seznam naravne dediščine. So širši od Viktorijinih in višji od Niagarskih. Skoraj 300 ločenih slapov pada v globino do 80 metrov, bobnenje pa se sliši več kot 25 km daleč. Besede postanejo odveč, kmo spregovorijo slike. Še bolje – ko izkušnjo doživite z lastnimi čuti. Je eno izmed tistih doživetij…
Med svetovna naravna čudesa spada tudi Amazonski deževni pragozd: svetovna ekološka ikona in srce biološke raznovrstnosti. Ima površino okrog 5,5 milijona kvadratnih kilometrov. zaseda 61% državnega ozemlja in šteje za največji deževni gozd na svetu. Več kot polovica rastlinskih vrst v amazonskem pragozdu je še vedno neznana znanosti. Popotnik ima tukaj veliko početi – od čolnarjenja na rekah, opazovanja bogate flore in favne, do različnih odprav skozi džunglo. Ali pa preprosto samo mir in užitek v naravi – paša za oči in počitek za dušo. Porečje reke Amazonke in njenih pritokov obsega skoraj polovico ozemlja Brazilije, ki ji pripada več kot polovica amazonskega pragozda. Žal pa je velik del tega območja v zadnjih letih trpi posledice modernizacije, predvsem izsekavanja.
Ker je zabavna
Brazilija je sinonim za glasbo in ples, razposajene zabave in žur do jutranjih ur. Zabave resnično ne manjka in je v resnici taka, kot jo mnogi opisujejo – nora, divja in nepozabna. V svetovljanskih brazilskah metropolah kot so Rio de Janeiro, Sao Paulo, Salvador in Brasilia so na voljo številne kulturne možnosti – muzeji, opera, gledališče itd – nekaj posebnega pa so koncerti, ki navdušijo skorajda brez izjeme. Od spektaklov velikih zvezd domače in tuje glasbene scene, preko raznolikih koncertov v klubih in barih, do spontanih nastopov na ulici. Glasba je v Braziliji resnično navdihujoča, pravzaprav je zvočna kulisa življenju, ki si ga brez glasbe in plesa preprosto ne gre predstavljati. Odmeva na vsakem koraku in poudarja čutnost dežele.
Kako se sliši tipična brazilska glasba? Težko vprašanje, če upoštevamo, da tako kot ne obstaja tipičen brazilski obraz, ne obstaja niti tipičen brazilski zvok. Obstaja le tipična brazilska energija. Mednarodni ljubitelji glasbe bodo rekli, da je brazilski zvok samba (kot zvok karnevala), da je bossa nova (kot pesem “Girl from Ipanema”) ali da ga najbolj ponazarjajo pevci, kot so Tom Jobim ali morda Carmen Miranda (ki je širila ime brazilsko glasbe v Hollywood in v svet). Če pa vprašate povprečnega fanta ali dekle v Braziliji morda dobite odgovor kot je: axé – plesni zvok iz Bahie z močnim afriškim vplivom, ali pa (brazilski) funk, MPB (musica popular brasileira), forró, brazilski pop rock,… Od klasičnih skladb Villa-Lobosa, vroče sambe, mehkih zvokov bossa nove, nostalgičnega in nagajivega forrója do modernih ritmov funka in zelo priljubljenega pozitivnega reggaeja: Brazilija je razvila glasbo presenetljive izpopolnjenosti, kakovosti in raznolikosti.
Brazilska glasba resnično odraža brazilsko družbo in ljudi. Je, kot bi opisoval Brazilce same: odprta, raznolika, samosvoja, strastna, izrazno bogata in ustvarjalna. Tako kot njeni prebivalci je eklektična mešanica evropskih, afriških in domačih vplivov. Brazilija je ena od redkih držav na svetu, kjer lahko ljudje vseh ras živijo skupaj v miru in brez napetosti. Raznolikost je sprejeta in v glasbi zaželjena. Brazilci so ponosni, da imajo sposobnost uporabljati vse svoje kulturne vplive in ustvarjati nekaj, kar je novo in povsem drugačno od vsega, kar boste slišali po svetu.
Glasba je stalna zvočna kulisa celotnemu dogajanju – kot soundtrack v filmu. Kamorkoli greste boste slišali glasbo, na zabavah, nogometni tekmi, v barih in restavracijah, televizijskih šovih, na plaži in na ulici… Težko si je predstavljati kulturne prireditve brez glasbe. Brazilska dekleta postanejo nervozna, če mine nekaj dni ne da bi šle ven plesat. Temelj brazilske borilne veščine capoeire je ritem in pesem – pravijo, da se capoeire ne bori ampak se jo igra, oziroma pleše. V šolah capoeire Mojstri učijo otroke ritma, plesa in bobnanja že od malih nog. Na nogometni tekmi ne gre brez bobnarjev, ki dajejo ritem nogometašem, da bi “igrali lepo”, kar je skoraj enako pomembno kot dati gol. Nogometašem je glasba velikokrat navdih – in obratno – nogomet je navdihnil mnoge brazilske glasbenike in skladatelje da so napisali marsikatero nepozabno skladbo. Naslovne pesmi v popularnih TV nadaljevankah – limonadah – skoraj brez izjeme postanejo hiti, poznajo jih celo tisti, ki TV limonad sploh ne spremljajo. Izgleda celo, kot da vsi znajo besedila vseh pesmi na pamet! In to pesmi različnih glasbenih žanrov – od starih, klasičnih napevov do modernih uspešnic. Kako je to možno? Možno je zato, ker imajo Brazilci glasbo v krvi – dihajo v ritmu, živijo v melodiji in sanjajo v harmoniji.
Poleg tega Brazilija nudi množico priljubljenih praznikov, ki razodevajo zgodbe iz zgodovine, umetnosti in odsevajo kulturno bogastvo Brazilcev. Obstajajo možnosti za vse okuse: tradicionalna predstava (in zabava) Bumba-meu-boi na severu, Festa juninha na severovzhodu, ljudski plesi in festivali z evropskimi vplivi na jugu in, seveda, karneval v Riu de Janeiru – največja zabava na planetu. Velika celotedenska fešta, ki vsako leto združuje tisoče sodelujočih – od profesionalnih plesalk (in plesalcev), glasbenikov in koreografov na sambódromo, do zabave željnih navadnih smrtnikov, ki kot v transu – mnogi tudi precej okajeni – plešejo in pojejo v množici, ki se vije preko ulic. Karneval je med glavnimi atrakcijami tudi drugih mestih: tudi v Sao Paulu imajo parade in tekmovanje živahnih šol sambe, v Olindi (blizu Recifeja) imajo ulični karneval v kostumih, v Salvadorju je nora ulična zabava kjer glasne zasedbe imenovane blocos neumorno priganjajo k plesu do sončnega vzhoda. Tako kot njeni ljudje, kultura in hrana, so tudi možnosti za zabavo in užitek v Braziliji bujne in raznolike.
Ker jo želimo videti vedno več
Brazilija je ogromna država – peta največja država na svetu, s površino 8,5 milijonov kvadratnih kilometrov in kjer živi približno 200 milijonov ljudi. Zavzema skoraj polovico Južne Amerike in meji na skoraj vse države na kontinentu – razen na Čile in Ekvador. Kljub obsežnemu ozemlju, je prebivalstvo skoncentrirano v večjih mestih na obali. Najbolj slavni mesti sta legendarni Rio de Janeiro in megalomanski São Paulo, širom države pa so posejana še druga manj znana milijonska mesta, vsaka s svojimi geografskimi in demografskimi posebnostmi.
Na jugu – v mestih kot so Curitiba, Porto Alegre ali Florianopolis – se pozna velik vpliv evropskih naseljencev, zato se tudi ljudje svetlejši kot severneje, klima je bolj kontinentalna, Nič neobičajnega ni, da tam srečate svetlolase in modrooke Brazilce – in Brazilke seveda – velik vpliv so imeli namreč Nemci, poleg njih pa tudi Italijani. V Porto Alegru lahko poleg portugalščine lahko slišite tudi nemško ali italijansko govorico. Domačini pravijo, da so dekleta najlepša prav na jugu – prava mešanica brazilskega temperamenta in evropske elegantnosti. Severneje ko gremo, temnejši je ton polti, več je mulatov in mulatk, pa tudi topleje je. Na severo-vzhodu sta Salvador in Recife ohranila kolonialno vzdušje prvih portugalskih naseljencev, Natal in Fortaleza pa sta s s plažami v bližnji in širši okolici postala turistična magneta. V notranjosti je sredi ničesar zrasla prestolnica Brazilija, Manaus kraljuje sredi džungle.
Razdalje so ogromne. Ko potujemo s prstom po zemljevidu in sestavljamo potovalni načrt, se razdalje zdijo precej manjše kot so v resnici. V resnici pa so razdalje ogromne, včasih se zdi da potuješ ”le v sosednje mesto”, dejansko pa to pomeni več sto kilometrsko razdaljo. Zanimiva je anekdota, ki se mi je enkrat pripetila, ko me je v Brazilijo prišel obiskat prijatelj. Ker se je za potovanje odločil zelo na hitro, si ni točno predstavljal kako daleč je od Ria de Janeira (kjer je pristal) do mesta João Pessoa (kjer živim). Ko je priletel v Rio, me je poklical po telefonu: ”Živjo, jaz sem na letališču – se dobiva?” ”Ja, to je tako, kot bi bil jaz v Istanbulu, ti pa me kličeš iz Berlina”, sem mu odgovoril. No, na srečo smo našli ugoden notranji let zanj, da je lahko naslednji dan priletel skoraj 2.500 km daleč.
Če si želite v kratkem času ogledati čimveč dežele, morate razdalje premagovati z letalom. Kvaliteta avtobusov za večje razdalje je na zavidljivem nivoju – v Sloveniji se z avtobusom takega ranga še nisem peljal. Povsem druga zgodba so prenatrpani, stari ”lokalci” – vožnja z neustrašnimi vozniki lokalnih avtobusov v Riu ali Salvadorju zna biti doživetje zase.
Ker postanete njen oboževalec
Kadarkoli sem se vračal v Brazilijo, sem se počutil kot da prihajam v kraj, kjer sem vedno dobrodošel. Kljub temu, da bom za vedno ostal “gringo”, nimam občutka, da me domačini sprejemajo s predsodki. Brazilci so od nekdaj navajeni živeti v harmoniji različnih ver in barv kože. Za tiste, ki obiščejo Brazilijo pravijo, da postanejo njeni oboževalci. Res je… Zdi se, da se v Brazilijo preprosto ni mogoče ne zaljubiti. Nekje sem enkrat slišal, da je kot ljubica, h kateri se neprestano vračaš in je nikoli ne pozabiš. In se popolnoma strinjam. Ko jo izkusiš enkrat ni dovolj – vedno večkrat se želis vrniti in odkrivati njene čare in skrivnosti plast za plastjo. Mene osebno je tako začarala, da sem se v deželo sambe in nogometa celo preselil. Včasih me kdo vpraša: zakaj si se odločil za življenje v Braziliji? In odgovorim: ”Ker sem se zaljubil – najprej v deželo, potem pa še v dekle”. In od zdaj naprej je pred mano le še dežela prihodnosti…
P.S. Vas je Brazilija navdušila? Kliknite tukaj.