18. jun, 2020   Slovenija, Vodniki  

 

Zakaj na Jakobovo pot?

List iz potovalnega dnevnika

Piše Vesna Selan

Nekaj dni pred odhodom se je v meni oglašal mali glasek: »A res želim iti? Saj itak sama vsak dan ogromno hodim, še posebej zadnje leto, res vsak dan, res veliko… Ampak, a bom zares zmogla tri zaporedne dni 25 km hoje na dan?«. Pustila sem glasku, naj godrnja po svoje, jaz pa sem spakirala in šla.

Grem po izkušnje, grem po doživetja, grem po spoznanja, grem po SOL ŽIVLJENJA. Kaj me osrečuje? Ljubezen in potovanja. Zato se odločim ZA! Za prvo Oskarjevo aktivno potovanje za Slovence po Sloveniji. Premiera! Srečamo se na železniški postaji v Lazah na Planinskem polju. Izkušeni vodniki, prekaljeni sopotniki, zelena narava. Kraji, mimo katerih ponavadi le drvim, dobijo nov pomen. Kaj vse pomeni druga perspektiva! Ista vas je popolnoma drugačna, če jo prehodim, kot če se skoznjo le zapeljem. Usmerjajo nas rumene školjke, rumene puščice na drevesih, table, naš vodnik prijazni popotnik Maj in duhovni vodja rdeče sfere Oskar. Hitro se povežemo in dihamo kot eno. Prvi dan veselo čebljamo, drugi dan pa se preizkusimo v tišini.

Jakobova pot junij 2020 4 1024x768 - Zakaj na Jakobovo pot?

Hoja v skupini v tišini je moje najmočnejše doživetje Jakobove poti. V tišini hodimo prvo uro. Glasovi okrog mene postajajo vse močnejši, barve vse bolj intenzivne. Čuti se mi ostrijo. Poslušam šelestenje listov in šumenje trave, zvok kamenčkov pod našimi stopali, tik-tok pohodnih palic. Zavežem si vezalko, skupina se oddalji – bi raje hodila sama zadaj na repu? Ne. Želim biti z njimi, pa čeprav smo tiho. Skupina me nadgrajuje. Skupina me ne omejuje. A res? Pa saj se vendar prilagajam skupinskemu tempu. Tudi ritem dihanja je drugačen, bolj moj, če hodim sama. Ja ja, že res, a hoja v skupini v tišini je privilegij! Skupaj v tišini. Povezani brez besed.

V tišini hodimo drugo uro. Oglasi se moj mali glasek: »Joj, kaj pa so ti izpuščaji na moji roki? Da le ni kaj nevarnega. Hmmm, kaj bi zdajle jedla? A se ustavim takoj ali malo kasneje? Kam naj grem lulat? Ojoj, spet mi po nogi leze klop, pa saj sem se vendar pošpricala in naj bi mu smrdela! Kje me je našel, pa ravno mene.« Vse sorte neprijaznih misli. Niti ene same samcate prijetne. Soočenje s sabo.

20200617 162619 1024x768 - Zakaj na Jakobovo pot?

V tišini hodimo tretjo uro. Svoje misli zagledam jasno izrisane, kot na platnu pred sabo. Iz oči v oči se soočim z malim glaskom: kar naprej mi servira strašljive misli in skrbi! Pritožuje se. Vidi se kot žrtev. Ojoj. Presune me. Ah ne, to se meni že ne more dogajati. Saj sem vendar ozaveščeno bitje. To sem že zdavnaj prerasla, predelala, se pre-pogovarjala! No, iskreno, poglej Vesna, si rečem, to je ČLOVEŠKO. Nič zato če se oglaša. On je mali glasek, jaz pa sem JAZ. Jaz sem tista, ki izbiram, ali mu dam prosto pot, da se skrbi in strahovi razraščajo in krepijo in me obvladajo ali pa ne. Torej Vesna, jaz nisem ta mali glasek, jaz sem tisto zadaj – zgoraj – kjerkoli in karkoli že, ki se lahko ODLOČIM, kaj vzamem za svoje in v kaj usmerjam svojo pozornost. Le tisto, kamor usmerjam pozornost, lahko raste in se krepi.

Hoja. Postanek. Hoja. Kosilo. Hoja. Naš skupinski potovalni ritem je ubran. Skupaj dihamo, skupaj smo. Bližina skupine je dodana vrednost. Razmišljamo o filozofiji hoje, o pomenu romanj nekoč in danes, podelimo si modrosti življenjskih izkušenj. Spoznavamo zanimivosti krajev, legende in zgodbe. Prisluhnemo skrivni govorici dreves, pogledamo v travo, razveseljuje nas pestrost travniških cvetlic. Najdemo celo Ulico Ljubezni!

Jakobova pot junij 2020 34 1024x768 - Zakaj na Jakobovo pot?

Varni smo, za vse je poskrbljeno. Prtljaga pride za nami, spremljevalno vozilo se sem in tja pojavi in nas preseneti, enkrat z zrelimi sočnimi češnjami, drugič s pristnim kraškim teranom. Najpomembnejši pa smo mi, glavni igralci naše Jakobove poti. Kakšno dobro vzdušje ustvarjamo!

Dobila sem, po kar sem prišla. Zavedla sem se globine sedanjega trenutka, v polno. Prav začutila sem, kako je v ZDAJ po plasteh, po slojih, nanizano vse tisto, kar je nekoč bilo, vse tisto, kar me gradi, vse izkušnje, vsa spoznanja, vse nadgradnje. Tukaj in zdaj, to je vse kar imam in vse kar sem. Zdaj ko sem ponovno razkrinkala mali glasek, imam več prostora v svoji notranjosti. Kar nenadoma čutim več miru, več harmonije v svojem srcu. Sama sebi sem hvaležna, da sem leto nazaj v Grčiji doživela »razsvetljenje«. Takrat sem namreč začela z vsakodnevno hojo in zdaj – leto kasneje – vidim, kako zelo sem v formi in kako lahkotno tečejo kilometri.

Jakobova pot junij 2020 8 1024x768 - Zakaj na Jakobovo pot?

Vsi sijoči in svetli smo zaokrožili pot. V Trstu smo bili prva skupina obiskovalcev po karanteni in turističnem postu. O, kako so nas bili veseli! Tudi njim so se svetile očke, ko so nas postregli s kavico in sladoledom. Ja, življenje ima to neverjetno sposobnost, da samo sebe obnavlja. Po vsakem dežju posije sonce, vmes pa nas razveseljuje mavrica.

Šli smo po celem svetu, da bi prišli DOMOV. Obdobje #ostanidoma rojeva zgodbe #oskardoma. Izjemno. Tudi doma se lahkotno soočam sama s sabo. Tudi doma z veliko žlico zajemam potovalna doživetja. Sebe vendarle nesem s seboj, kamorkoli grem.

Zato je Jakobova pot prava izbira.

Jakobova pot junij 2020 58 1024x630 - Zakaj na Jakobovo pot?

Kaj sta izkušnja in doživetje?

Izkušnja in doživetje sta smisel življenja.
Izkušnja in doživetje sta nekaj, kar se zgodi samo meni.
Z doživetji presegam sebe in svoje omejitve. 
“Oskarizem”

 

Vse Jakobove poti najdete TUKAJ.