Zahvala Hemalata sirotišnic
Sirotišnice Hemalata so si zadale nalogo, da na dveh mestih v južni Indiji nudijo dom preko 300 otrokom. Stari so od enega pa do šestnajst let, deležni so celodnevne oskrbe, so vseh veroizpovedi, hodijo v lastne vrtce, šole in učne delavnice in lahko ostanejo v obeh domovih do zaključka svojega poklicnega izobraževanja. Nadaljnja izobraževanja vseh vrst tudi financiramo iz naših darovanih prispevkov. Hemalata sirotišnice je privatna iniciativa, ki je država ali občine ne podpirajo.
Na naslednjih straneh si lahko s pomočjo teksta in slik ustvarite vtis o tem, kaj je bilo v preteklih letih vse storjeno in katere naloge še čakajo pred nami.
ZGODOVINA
Webbs Memorial Orphanage
A charitable Home for Orphans and Destitutes of both sex (Registered under India Societies Regitration Act of 1860)
1860 – ustanovitev Webbovega pomnika
Družina Hemalata je že preko 150 let članica Andhra Evangelical Lutheran Church. Oče današnje voditeljice domov je bil preko 60 let v cerkveni organizaciji kot pastor, tajnik in blagajnik za 50 vaških cerkva. Bil je tudi predsednik vaške iniciative, ki je državna zemljišča brezplačno delila ubožnim družinam.
1936 – skrb za sirote v različnih cerkvenih prostorih v Madras.
1953 – družina Edwards je pridobila današnje poslopje v Madrasu, 1969 poroka s Hemalato. Uporaba posestva izključno za cerkvene in dobrodelne namene. Sprejem prvih deset otrok v celodnevno oskrbo.
1970 – Hvaležna hindujska družina je podarila 50.000 m2 kamnite ledine na meji med Tamil Nadu in Andhra v Surutupalliju, 60 km oddaljenem od Madrasa. Gradnja provizoričnih bivališč, pokritih s slamo. V obeh domovih je živelo 50 otrok.
1975 – Postavitev kamnitih hiš namesto barak, šole, cerkve in vaške zdravstvene postaje.
1977 – Botrstvo z farani občine Baiersdorf.
1989 – Porast števila oskrbovanih otrok na tristo. Prvi uradni kratek obisk člana faranov iz Baiersdorfa. Irmgard Castelhun je obiskala po projektnem potovanju »Adheri« v južni Indiji dom družine Webb v Madrasu.
1990 – Obisk Hemalate cerkvenim faram in šolam v okolici Erlangena v Nemčiji.
1992 – Drugi devettedenski obisk I. Castelhun v obeh sirotišnicah z ugotovitvijo potrebnih načrtov, ki so jih morali zaradi pomanjkanja denarja prestaviti.
1994 – Velik dar glasbene založbe iz Forchheima je pomenil prodor za načrtovane projekte. Skrb za okoli 20 botrov in vodenje Hemalata knjigovodstva so farani prenesli na I. Castelhun.
1989-2005 – V tem času je I. Castelhun (kasneje skupaj s svojim možem in od 1996 z Edgarjem Fischerjem) skupaj deset projektnih potovanj k Hemalati. Število otrok se je povzpelo od 150 (l. 1989) na 430 (2001), 2006 pa je v domovih 350 otrok. Od teh je 60 otrok žrtev tsunamija.
Število botrstev se je povečalo od 20 v letu 1994 na 200 v letu 2006.
PROJEKTI
Do sedaj izvedeni in tudi načrtovani projekti se nanašajo na dva zavoda v Chennaiu (Madras) z bivalnimi poslopji za dečke in deklice in obrednim prostorom. Otroci obiskujejo tudi ustrezne šole v mestni četrti.
V Surutupalliju (Andra Pradesh), oddaljenemu od Chennaia približno tri ure vožnje z avtomobilom, je otrokom na razpolago na približno 50.000 m2 bivalni prostori, vrtec, osnovna šola, tri učne delavnice, ambulantna klinika (tudi za bolnike izven zavoda) in prostor za obrede.
Tukaj so navedeni samo veliki projekti, stalne manjše nabave (npr. zunanja osvetlitev, oprema klinike, otroška igrišča, nakupi pitne vode v Chennaiu, letna nabava oblek za 350 otrok itd.) , obnova hiš, popravila (tudi zaradi tajfuna), tukaj ne bomo posebej navajali.
1994 – Prvi korak za izboljšanje higienskih razmer je bila izgradnja stranišč v domu Zion, še posebej pomembna zaradi pljučne kuge, ki je tedaj razsajala po Indiji.
1995 – Velik dar novembra 1994 je omogočil gradnjo dolgo želenega vodnjaka ob reki. S tem je odpadla nabava vode za preskrbo 150 otrok, velika večina mlajših od 10 let.
1996 – Postavitev sadne plantaže (skupaj z ograjo) s 500 mangovci, 100 kokosovimi palmami, 50 tikovci in 5000 m2 velikega zelenjavnega vrta. Zraven še dve bivališči za vrtnarje, kompletna obnova stanovanjske hiše Hemalata v Chennaiu in generalna obnova otroških bivališč, ki jih je poškodoval monsun in izgradnjo stranišč za paciente klinike s priključkom na vodo.
1997 – Dovršitev nekaj projektov iz prejšnjega leta, gradnja stranišč in umivalnic za dvesto otrok v Chennaiu.
1998-99 Postavitev vadbenega centra za pisanje s pisalnim strojem (13 strojev s 35 učenci) in šivanje (25 deklic), povišanje šolskega poslopja in s tem pridobitev 120 m2 učilnic. Prosta mesta smo zapolnili z otroki iz okoliških vasi.
1999-2000 – Nabavili smo kombi za prevoz živil iz Chennaia, uredili vrtec v domu Zion, utrdili poti med poslopji, nabavili nekaj športnih pripomočkov (namizni tenis, odbojka, nogomet, za najmlajše peskovnik, tobogan, gugalnice), vsa drevesa v plantaži so dobila vodne zadrževalnike za monsunski dež.
2001 – Oprema šole Zion s klopmi v učilnicah.
2002 – Ureditev učnih delavnic za mizarje, strugarje in varilce. Trenutno je tam 13 vajencev, ki živijo v »internatu« na plantaži skupaj s svojimi učitelji.
2003 – Nabava dodatnih delovnih miz in orodja za delavnice, 8 pisalnih strojev z angleško, telegu in tamilsko tastaturo, 3 šivalnih strojev, 30 m globokega vodnjaka s potopno črpalko, vodno napeljavo in 30.000 litrski rezervoar na hribu za oskrbo z vodo.
Več na spletni strani www.hemalata-waisenhaeuser.de