Vzpon na Rinjani – 1 poročanje…
Uspelo mi je usposobiti internet preko telefona, sicer morem parkrat povezat, da prime, ampak očitno deluje 😀
Andreja in Sasaki
Pošiljam naslednji paketek fotk tik pred vzponom na Rinjani. Peljali smo se na severni del otoka in naš lokalni vodič, ki ga lahko kličemo Tralala, in njegov šofer sta nas odpeljala najprej gozd, kjer smo videli nekaj opic. Škoda, ker ni bilo časa, da se uvstavimo, predvidevam, da se še bomo.
Nadaljevali smo v vasico Sembalun, kjer na še čisto naraven način živijo Sasaki, prvotni prebivalci otoka Lombok (razvidno iz fotke z Andrejo in polno otrok).
Potem smo se odpravili dalje v vasico Senaru, kjer smo si ogledali mogočen slap in se pod njem tudi okopali in bom rekel zmasirali, vendar je bila kar ostra masaža.
Pod slapom
Po fotkah se vidi slap (ne vem imena), kjer sva jaz in Matjaž zbirala pogum, da prehodiva vodno zaveso – slap pada namreč na takšen način, da se ustvari na sredini prostor, kjer si obkrožen z vodo, ki pada samo okoli tebe, čist zakon!! 😀 Naredili smo še eno skupinsko fotko pred slapom, na fotografiji je tudi Tralala naš vodič, oziroma Mr. Nawasier 🙂 Tralala, tisti na sliki z dolgimi črnimi lasmi, je ful faca faca in smo z njim ultra zadovoljni! 🙂
Zdajle pišem ta mail in smo na enem prelepem grebenu, kjer je razgled na celo dolino in sosednje gore.
Skupaj s Tralalajem...
Dogaja se nonstop, tule je tema, slišim škržate, žabe, nekakšne zvoke podobnim WC rački (predvidevam, da je kak ptič…), nad bungalovom je nekaj na strehi, po steni plazi geko (kuščar, te mamo radi), slišim oddaljene molitve, ki prihajajo iz mošeje, v eni sosednji sobi dve punci v pogovoru, v drugi sosednji sobi pa je ravnokar nekdo začel na veliko smrčati!! Stene so zelo tanke 🙂
Pestro v glavnem! Pozdravčki domov!
U
pamo, da ne bo preveč dežja na poti na Rinjani 🙂
Jure Repina
Avtor fotografij Jernej Filipčič.
