VečFotogalerija

*

Mislim, da je tale TB prišel v pravem trenutku. Ko sem že skoraj izgubil kompas in iskal temelj, kamor bi lahko trdno stopil, je prišel. In sedaj bom gradil na njemu. Že prvi delovni dan je minil z bistveno boljšimi občutki. Na prvi pogled se ni nič bistveno spremenilo, ampak mirnost, ki je prišla, je gotovo nova. In upam, da jo bom ohranjal naprej. Ko bom začutil, da mi uhaja, se bom vrnil med zapiske in vse skupaj ponovno doživel. In k njim se bom vračal znova in znova, tolikokrat kolikor bo potrebno, da pridem tja, kamor želim.

Pa še tole – ni za v e časopis ali pač…

Ko sem se v nedeljo vozil nazaj domov, sem ugotovil, da imamo pravzaprav srečo, da te imamo, Oskar. Mislim da ni veliko firm v Sloveniji, kjer bi se sam direktor toliko ukvarjal z svojimi kadri, seveda na tak način. In da svoja spoznanja deliš z nami.

Sabri 

Osebno mi je ta vikend pustil veliko posledic in to pozitivnih! Čeprav sem sprva skeptično poslušala tvoje zgodbe, sem si na koncu le priznala, da nekaj pa le je na vsem tem, da smo zapadli v svet rutine, ki mi po tehtni analizi nikakor ni bil všeč, a se ga na žalost še oklepam/o kot pijanec plota.

A nič več! Nedeljsko popoldne sem imela zase, takrat sem se soočila s svojimi (vsaj nekaterimi) notranjimi glasovi in se odločila, da je postopoma čas za spremembe. Da odpravim vsaj tiste očitne pomanjkljive zadevice, ki bi jih že morala, a sem to vedno odlašala ali pa sem jih kar ignorirala.

In grem…korak za korakom… Tako sem prvega naredila že včeraj, ko sem nekoga iz svojega intimnega kroga peljala na »kraj zločina«, to je do Valvasorjevega doma, saj je celotna zgodba in okolica na meni naredila tak vtis, da sem jo želela približati še osebi, ki mi veliko pomeni. To je moj začetek, čaka me še veliko dela, a čutim, da sem zmožna vsega! Za nameček pa sva nabrala še nekaj gobJ    

Aksu

*

Petek. Pred nami je lep vikend, jaz pa moram na Valvasorjev dom sedet in poslušat. Le težko se prepričujem, zakaj bi to bilo zame dobro. Raje bi bil doma, šel na kakšen izlet z družino ali sprehod v gozd. Sobota je ubijalska, določenih stvari ne razumem, so tako v zraku, na višjem duhovnem nivoju. Potem pa pride nedelja in na konkretnih primerih razberem bistvo seminarja. Ni bilo zastonj, teorijo moram udejanjiti še v praksi.

Can

*

Kako naj začnem? Ja, iskreno. Z nejevoljo ob odhodu, ki pa se skoraj v trenutku razpiha kot jutranja megla.

Hvala Oskar, odličen si bil in nam veliko dal, le sprejeti je bilo potrebno.

Moja iskrica:

Odziv okolice: »Pa kaj je s teboj?«

Svet je lep, pohvale so glasno izrečene, ni vse samoumevno.

Naj doživi delček tega tudi širši krog. Mi je v veselje da lahko dajem.

Melek

*

Jaz sem že čisto iz vaje glede pisanja… zato ti bom »nametala« nekaj misli, ti pa jih uporabi, če bodo sploh uporabne – samo ne podpiši me, prosim! Hvala. 

»Ta vikend je bil po dolgem času spet nekoliko drugačen – brez obveznega sobotnega pospravljanja, pranja, kuhanja… in podobnih rutinskih gospodinjskih opravil. Na 1178 m nas je že pri zajtrku in jutranji kavi pozdravilo sonce. Koča me je presenetila – čista, urejene sanitarije in dobra hrana. Sledila so predavanja, v katerih je lahko vsakdo našel del sebe, se zamislil na svojim odnosom do sebe in drugih… Kaj pa se bo kdo iz tega naučil oz. kako bomo znali to uporabiti v praksi, pa se bo pokazalo v prihodnje… Popoldne pa pohod na Ajdno, še malce plezanja po klinih – le zakaj bi bilo enostavno – ampak na koncu smo vsi zmagali. Popoldne nadaljevanje predavanj, dopolnitev in  nadgaditev dopoldanskih misli … do večerje.«

Zdaj moram pa kontirat…

Velja Dunya, seveda te ne bom podpisal!

*

Slišano, občuteno, doživeto, zbujeno, prepoznano,

po dolgem času obujeno in osvetljeno….

Množica dognanj in vrvež v glavi kot v čebeljnaku….

Tema TB-ga: podzavest, zavest , nadzavest…

Najpreprostejši zaključek: jaz sem bila, jaz sem in jaz bom, večno spreminjajoča in prelivajoča. Spoznanje, olajšanja, ko ne potrebuješ več definirati sebe.

In to smo vsi: konstantna sprememba.

Gul

*

Kako lepo je da sem prišla na TB, hvala ti!

Moja misel:

S soncem obsijano jutro ni vedelo, kaj bo prinesel večer. Veselje v srcu, ker je pred nami dan, ko bomo lahko postali večji, večji, ker nekaj počnemo, kar želimo in ne moramo. Ko enkrat v resnici v sebi razmišljamo tako in se tudi odločamo po tem, princip postane življenje kar naenkrat lepše.

Morda je bilo veselje v mojem srcu, ker je vedelo tisto kar mi že dolgo ne vemo več, ker smo na poti življenja pozabili in zanemarili, da je vsa sreča v nas samih.

Le kdo od nas je pomislil, da v sobici gorske koče ne bomo tekmovali v bistroumnosti in pitali uma in ega, ampak bomo preprosto odprli pot čustveni inteligenci in notranjemu spoznanju božanskosti v nas in okoli nas.

Jutro je; s soncem obsijano ali dežju in megli. V nas je kako ga bomo doživeli, sprejeli in kaj bomo naredili z njim.

Oskar hvala ti, ker nam odpiraš oči!

Pa še en oskarizem:

Vedno je vredno iti na pot, če bom zaradi tega postal boljši človek.

Vedno lahko postanem boljši, če le odprem svoje srce.

Ajše 

 *

Glava je bila prepolna vsega. Čisti overdose. Kljub temu, da smo se na našem team buildingu pogovarjali o rdeči in zeleni sferi, intimnih krogih, nadzavesti … pa je šlo za popolnoma življenjske stvari, ki mi (nam) lahko pomagajo v vsakdanjem življenju. Šlo je dejansko za osvetljevanje življenja, kar pa le redko počnem/o.

Oskar, hvala ti za čisto življenjske nasvete, ki pa jih lahko poimenujemo kakorkoli. Hvala tudi vsem ostalim! Bilo je koristno in lepo.

Alper

*

Izobraževanje vodnikov in zaposlenih v Agenciji je na čedalje višjem nivoju!! Medtem ko smo še spomladi prilezli do 1084 m, smo bili zadnji vikend na 1181 m! Od novega znanja kar pokamo, kar smo vmes ubesedili tudi na enem lepših nahajališč zgodnjekrščanske dobe (Ajdna), ki sega v obdobje cca 5000 let pred našim štetjem in kjer se je zgodilo TISTO med Adamom in Evo!! 

Sevda

*

Evo, zopet doma v varnem zavetju doma, a v glavi še vrtim film našega srečanja. Žena čudno gleda, otroci odkimavajo z glavo, še pes je postal bolj prijazen. Po dolgem času smo preživeli krasen skupni družinski večer in ko so otroci odšli v sanje, sva se z gospo usedla za mizo in obnovila našo zgodbo.

Življenje je res lepo in z  razumevanjem ter ozaveščanjem postaja še lepše.

Kakorkoli, še enkrat res iskrena hvala, da si z nami podelil globoke življenjske resnice. Še bodo padci, a pot proti soncu je znana in ni povratka nazaj.

Čelik

*

Za nami je še en team building in novo doživetje. Tokrat smo se zbrali kar vsi, vodniki in >>stacionarci<<, minil pa je v duhu grajenja (še) boljših odnosov znotraj ekipe AO.

Z Oskarjevega team buildinga nikoli ne odideš enak, kot si bil prej. Spoznaš se v novi luči, predvsem pa dobiš smernice, kako še naprej graditi na sebi in svojih odnosih z okolico. Zato hvala Oskarju, da si je znova vzel čas za nas, od nas pa je odvisno, koliko bomo od tega odnesli, kajti, kot pravi oskarizem: >>Izkušnja ni tisto, kar človek doživi, temveč tisto, kar človek iz doživetja naredi.<<

Selima

*

Vsi smo vse. Samouresničevanje, zelena in rdeča sfera, nadzavest – zavest – podzavest, Adam in Eva, strah in sram, pot do odličnosti… Vse to in še veliko več so misli na naš TB.

Pa saj, če bi nas kdo zunanji poslušal bi rekel, da se nam je res “odpeljalo”. Da smo čudni ali vsaj drugačni od ostalih agencij že dolgo vemo. Polona pravi, da smo kot bi nekaj zelenega žvečili… Ampak tole?

Pa ni bojazni, kajti zelena sfera nas z omejitvami štirih razsežnosti na trdo drži na realnih tleh. In prav s tem smo si odprli vrata do HVALEŽNOSTI za vse, kar je, točno tako kot je, za kar smo in kar nam je uspelo skupaj ustvariti. Hvaležnost za vsakega izmed nas, prav takega, kot je. Pa naj bo veliki mesojedec ali vegetarijanec, kreativec ali operativec, črn ali bel… Kajti druži in združuje nas ravno drugačnost in ravno v tem smo si vsi podobni.

Hvala, da ste, dragi sodelavci, prijatelji, soborci in sopotniki na poti. Še na dolga skupna leta.

Suheyla

*

Zgodilo se je na 11.9. …2010.

Ko sem se, že pred leti, podala v raziskovanje nove dobe, sem povsod brala o tem, da se bodo na svetu začele formirati skupinice, ki bodo skupno razvijale in pozdravljale novo zavest, ki prihaja. Ki ne bodo zadovoljne z obstoječimi družbenimi normami in bodo prepričane, da obstaja nekaj več.

Slepo sem iskala eno takih skupin dolgo časa, da se ji lahko pridružim in sooblikujem potrebno nadgradnjo stare zavesti, katero bomo potem lahko skupno širili med človeštvo. In tako sem se 11.9.2010, medtem ko zbrano poslušam našega guruja, zavem, da sedim v eni izmed teh skupin. Ne vedoč sem jo privlekla in postala član AO. V Agenciji Oskar bi rekli, da sem imela pravilno nameščeno iskalo, ker tisto kar iščeš, boš definitivno tudi našel.

Ne bi verjela valovanjem energij, če ne bi bila tam. Toliko različnih ljudi s tolikimi skupnimi imenovalci! In kar je najboljše, guru nam ni le nabiral dračja. Pokazal nam je, kako lahko sami zanetimo ogenj in sežgemo staro. Odkril je pot, kjer najdemo potrebno, da zgradimo novo.

Čiček

 *

Neverjetno! Na naš seminar sem prišla vsa izmučena in slabe volje. A se je moje stanje duha neverjetno hitro izboljšalo. Dobila sem obilico novih idej, kako izboljšati lastno samopodobo in delo vodnice. Vsi sodelavci so k temu neizmerno pripomogli z nasveti, prav tako je pripomoglo energično vzdušje, ki smo ga ustvarili. Še posebej pa predavanja v sklopu seminarja, ki so mi dala na razpolago obilico novih inštrumentov za dosego lastnih ciljev. Razgled z Ajdne je bil neverjeten!!! Vsi smo zmožni vsega!

Hvala vsem, rada vas imam,

Duygu
 
 
Več… Fotogalerija
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

 

Komentirajte

Za komentiranje morate biti prijavljeni.

Portal agencija-oskar.si uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta. Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen. V primeru, da boste nadaljevali z uporabo naše spletne strani, bomo to razumeli kot privolitev. Vašo odločitev lahko vedno spremenite tukaj.
Se strinjam
Ne strinjam se