05. feb, 2019   Agencija Oskar, Egipt, Vodniki  

 

Večer v Asuanu

Piše vodnik Bojan Grošelj – iz potovanja Klasični Egipt z Aleksandrijo

Asuan je na potovanju Klasični Egipt z Aleksandrijo tisto zadnje mesto, v katerem spimo dve noči. Asuan med drugim slovi tudi po svojem bazarju oz. tržnici začimb, sadja in rokodelskih izdelkov. Ta bazar si že prvi večer ogledamo in tako začutimo utrip samega mesta. Pravijo, da je bazar ogledalo mesta.

In tako po zanimivem novoletnem dnevu, ko smo bili pri nesmrtnem Ramzesu v Abu Simblu in obiskali Izidin tempelj na otočku Agilika, je bila želja nekaj sopotnikov, da gremo še enkrat na bazar. Bazar ima svojo moč, enostavno te posrka vase in hočeš- nočeš, si tudi ti del tega gibanja, prepletanja besed, živahnih glasov.

Samo, da smo prečkali cesto, so nas že vabili prodajalci v svoje trgovine, da bi kaj kupili. Toda mi smo šli globje v uličice  bazarja, med domačine.

Egipt Asuan1 1024x768 - Večer v Asuanu

Najprej smo se ustavili pri prodajalcu sadja, želeli smo kupiti banane iz Luksorja, tiste male,  sladke. Vendar to ne gre tako lahko, kupiti in plačati. Najprej sledi vljudnostni pozdrav, pa kako si, od kje ste … in po vseh teh pozdravih nas šele povprašajo, kaj želimo. Povemo in potem še malo barantamo, treba je poskusiti še to in ono … ampak kot sem zapisal, barantamo res malo, kupimo veliko. Prodajalec ves navdušen, nam potem še za popotnico da banane, mandarine, pomaranče, poskusimo tudi datlje. Res, Egipčani so zelo prijazni in gostoljubni. Pa se nekdo spomni, da bi kupili še njihov kruh. Njihov kruh je podoben palačinki, zelo okusen. In res, prodajalec sadja nam pokaže še pot do dobre pekarne.

Pekarna je bila v malce bolj odmaknjeni ulici, a tudi tam je bilo izredno živahno. Vstopimo in začnemo pobirati kruh, skladno z našimi željami. A to je bil račun brez krčmarja, saj imajo tam kruh pripravljen za stalne stranke. Zadeva se razreši, ko se prikaže lastnik pekarne in spet  vljudnostne fraze in nato on kliče delavce, ki so nam prinesli še topel kruh …

Nadaljujemo obhod po bazarju, ko pade ideja; »Bojan pojdimo na čaj«.

In najdemo prijetno »kafeterijo«, kjer  so bili obiskovalci samo moški. Naše potnice je malo zaskrbelo, zato grem do natakarja in mu povem, da smo prišli na čaj. Ponovno prijaznost in gostoljubje. Ne samo, da nas je odprtih  rok  povabil naprej,  dodelil nam je najboljšo mizo v lokalu. Seveda je potem prišel še lastnik in kot bi mignil, je bil na mizi čaj in kava in od nekod je prišla še vodna pipa ( šiša) …

Preživeli smo doživet  večer in uživali kot »pravi« Egipčani ob kavi, čaju in vodni pipi.

Veselim se že prihodnjega obiska!