Čakanje na skupino je zmeraj preizkus za moje živce. Da prekinem tok misli, kaj in kako bo in ali bo skupina sploh lahko prišla zaradi oblaka vulkanskega dima, se odločim za kosilo v eni od casablanških restavracij.

Med vsemi dobrotami maroške kuhinje mi najbolj diši vegetarijanski tajin. Preprost in topel obrok za moj lačen trebušček. Med čakanjem na glavno jed, dobim še odlične črne olive, maslo in kruh. Zobam slastne olive, srkam sveže stisnjeni pomarančni sok in pogledujem po restavraciji.

Na moji desni sedi gospod. Muči se z italijanskimi carbonara špageti, ki so očitno preveč razkuhani. Potiho si mislim: v tuji deželi je treba jesti lokalno hrano, sicer nasrkaš.

Končno dobim tajin, in ko mi natakar dvigne pokrovko se nasmejim sama sebi, ker je porcija zelo majhna! Seveda, saj ko enkrat odstranijo meso, je preostale zelenjave še sila malo! Veliko bolje bi bilo jesti v medini, ampak zdaj je kar je!

Med premišljevanjem o hrani, opazim, da gospoda nagovarjata dve mični gospodični. Ne razumem francoščine, zato sem prikrajšana za podrobnosti, vendar me čudi, zakaj ti ljudje ne sedijo za isto mizo, ko se pa vendar poznajo!

Za spremembo okusa dam v usta še zadnjo olivo ko zaslišim: »Parlez vous Frances?«

»Žal ne«, odgovorim v angleščini in že se gospod opravičuje, da je njegova angleščina bolj slaba, in od kod da prihajam? Povem mu, da sem tukaj službeno in tako steče pogovor. Pove, da je na poslovnem obisku, in da bi moral že pred dnevi domov v Pariz, a čaka na odprtje zračnega prostora kot tisoče drugih. Zvem, da je Alžirec, ki živi in dela v Franciji in občasno pride v Maroko službeno.

Gospod je prijeten in nevsiljiv, pa vendar ne morem razumeti, kaj je tisto, kar ga dela tako živčnega.

Čez nekaj časa se obrne proti meni in z očmi pogleda proti mizi, kjer sedita dekleti, s katerima je prej govoril. »Dekleti mi ne dasta miru, veste. Radi bi, da grem z njima, jaz pa nisem te vrste,« se mi že skoraj opravičuje.
Presenečeno se mu nasmehnem in sama sebi se zdim tako naivna. Kako mi vendar ni prej kapnilo!

To je vendar del maroške vsakdanjosti, »najlažje« in najhitreje zaslužen denar za tisoče mladenk, ki si želijo boljšega življenja, kot jim ga ponuja za marsikoga preveč kruta realnost življenja v velikih mestih. Spomnim se, da je Casablanca poleg Marakeša najbolj oblegano središče prostitucije v Maroku.

Dekleti sta še kar naprej pogledovali proti njegovi mizi in ga vztrajno ogovarjali, tako da se mi je človek že zasmilil.

Pa saj je odrasel, sem si mislila. Se bo že znašel!

Pojedla sem kuskus, mu zaželela lep dan in veliko sreče ter zapustila restavracijo.

Slika dveh deklet in gospoda  me je spremljala še dolgo. Kdo ve koliko deklet, ki se sprehaja po casablanških ulicah služi denar na isti način, me je zbadala misel na popoldanskem potepu po mestu.

Sara

Komentirajte

Za komentiranje morate biti prijavljeni.

Portal agencija-oskar.si uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta. Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen. V primeru, da boste nadaljevali z uporabo naše spletne strani, bomo to razumeli kot privolitev. Vašo odločitev lahko vedno spremenite tukaj.
Se strinjam
Ne strinjam se