16. nov, 2022   Agencija Oskar, Turčija, Vodniki  

 

Turška kopel – HAMAM

Piše: Saša Markovič

Več … Potovanja v Turčijo

Turška kopel ali Hamam pomeni veliko več kot le sproščujočo kopel ali čiščenje. Je ritual, ki vsebuje elemente čiščenja in prečiščevanja telesa. Že od samega začetka je bila turška kopel veliko več kot le prostor, kjer si očistimo kožo. Bila je intimno povezana z vsakdanjim življenjem. Pomenila je prostor, kamor so vstopali ljudje vseh plasti družbene lestvice, stari in mladi, bogati in revni, tako meščani kot kmetje. Tako ženske kot moški so prakticirali “Hamam” kot ga poznajo v Turčiji, čeprav jasno oboji vsak v svojem terminu.

Iz starih zapisov je možno razbrati, da je bilo v 16. stoletju v Istanbulu 4.530 privatnih in 300 javnih kopališč. Hamam je pomenil edino avenijo druženja, posebej za ženske, ki so bile sicer strogo omejene na lastne domove. V bistvu je Hamam igral tako ključno vlogo v življenjih takratnih žensk, da se govori, da so ženske, ki jim mož ni dovolil rednega tedenskega obiska Hamama, imele pravico do ločitve!

V času Osmanskeg cesarstva je menda imela vsaka soseska v Istanbulu svoje javno kopališče, hamam, s toplimi in hladnimi kopelmi. Ne le zaradi želje po čistoči; čistoča je v islamu tudi ena temeljnih zapovedi vere.

Turčija - hamam

Arhitektura kopališč je še danes od daleč prepoznavna s svojimi številnimi kupolami.

Ženske so v hamam prihajale ob določenih dnevih, ko so bili ti odprti samo zanje. Iti v hamam je bil obred s pripravo, vse je trajalo skoraj ves dan. Vsak je s sabo prinesel brisačo, glavnik, milo, posebne sandale. Bogate so spremljali njihovi služabniki in jim pomagali pri preoblačenju, umivanju. V hamamu so se srečevali, se družili, klepetali, hamam je bil zelo pomemben za družabna srečanja.

 Turški hamam danes

Bolj kot kopališče, je hamam nekakšna skupna kopalnica z več sobami oziroma dvoranami z različnimi temperaturami. Vanj se odpravimo za uro do dve. Očiščevalni postopek se začne v najbolj vročem prostoru, ki je pravzaprav turška savna, zrak je torej vroč in vlažen. Namenjen je sprostitvi telesa in temeljitemu čiščenju od znotraj (potenje) in zunaj (drgnjenje kože oziroma piling). Odondod se preselimo v hladnejši prostor, ki je namenjen počitku in prijetni masaži maserk oziroma maserjev, odvisno pač od spola koristnika uslug. V tretjem prostoru se oprhamo.

V javnih hamamih še vedno velja, da sta moški in ženski del ločena. Ob vhodu si izberemo, kaj vse bomo doživeli: umivanje in piling telesa, masažo ali tudi oljno masažo. Ko v garderobi pustimo svoja oblačila, se ogrnjeni v brisačo podamo v glavni prostor. Ta je po navadi obdan z marmornimi nišami z umivalniki in skledami.

Z vodo iz bakrenih skled si lahko polivamo telo. Počivamo. Morda se ozremo v kupolo in uživamo tudi v stari otomanski arhitekturi. Dokler nas ne »obišče« gospa (gospode pa gospod) in nas popelje do središčne marmorne plošče, na katero se uležemo, naša »služabnica« oziroma »služabnik« pa nas polije z vodo, nam naredi piling, nas »zavije« v milni mehurček, nas zmasira …

Na koncu se uredimo in v preddverju popijemo čaj, kavo ali sok granatnega jabolka. Na ulico se vrnemo lažji, naš korak je lahkotnejši, telo bolj prožno, duša se je nahranila z novim doživetjem.

Takole je pripovedovala ena od sopotnic: »Nepozabno izkušnjo hamama sem doživela v Istanbulu. Ločen moški in ženski del v ogromni kamniti obokani sobani. Po pol urnem poležavanju na nekakšnem kamnitem okroglem podestu je prišla do mene z škafkom in rokavičko starejša obilna Turkinja, me namilila, popilingirala in mi umila lase, kot majhemu otroku, tako suvereno in obenem lahkotno, da sem ostala brez besed. Prvič v življenju sem bila popolnoma temeljito umita.«

Ni dovolj, če smo prebrali, ni dovolj, če smo »turško savno« obiskali nekje v Evropi ali v Sloveniji. Štejejo lastna doživetja. Ta nam polnijo dušo.

Več … Potovanja v Turčijo